Opis:
V južni steni cerkve sv. Lenarta v Spodnjih Gameljnah je vzidan nagrobnik L. Caesernija Primitiva člana kolegija fabrum, CIL III 3839 = AIJ 209 (prim. Saria, Carinthia I 132, 1942, 101).
V kraju so pri raznih izkopih večkrat zadeli na staro žlindro, iz česar - v povezavi z omenjenim napisom - sklepajo, da so na tem območju pridobivali in talili železno rudo ter so delale tod lokalne kovačnice. Prim. predvsem Müllner, Emona (1879) 86 ss, ter Geschichte des Eisens (1909) 40 - kjer navaja ležišča železa pri Rašici in Smledniku - in str. 52. Železarstvo omenjajo tudi Dimitz, Geschichte Krains I (1874) 78; Rutar, LMS 1892, 181; Ciperle, Kranjska dežela (1899) 43; Grafenauer, AV 4, 1953, 145.
Na Končanovem svetu v Zgornjih Gameljnah je bil grob z otroškim in odraslim skeletom: pridevki kažejo, da gre za rimskodobni pokop (Grafenauer, n. n. m.). Morda je treba vezati na to nekropolo tudi Müllnerjev zapisek (Emona [1879] 87) o rimskih grobovih med Črnučami in Šmartnim (žare, meč, solznica, oljenka Fortis). Rimske grobove v Gameljnah omenjajo tudi Rutar, MZK 20, 1894, 184; Pečnik (pismo z 10. 2. 1897, rk. Gorenjska, 3, v NM Lj) ter IMK 14, 1904, 128. NM Lj hrani z ledine "Na ježi" bronast obroček in skodelo, inv. R 1809 in 1810.
Vzdolž ceste Gameljne - Črnuče so v gozdu gomile, o katerih pišeta Müllner, Emona (1879) 20 in 87, in Deschmann, Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 41 (po separatu).
