Doba:
Nasproti opekarne segata v morje dva, iz peščenca zgrajena pomola, ostanka rimskega pristanišča, ki ga je raziskoval in opisal Degrassi, Arch. Triestino 7, 1914, 125 - 129, in AMSIA 5, 1957, 38 ss. Po njegovih računih je bila površina pristanišča 5300 kv. m. Na njivah v območju pristana so našli obdelan in ornamentiran blok in rimsko keramiko, 220 m od ceste in pristanišča ostanek rimskega kanala, tlakovanega z žigosanimi tegulami (P. Ituri Sab.), ob izkopu za parne naprave moderne opekarne pa ostanke temeljev stavbe.
Doba:
Na območju mesta je bilo prazgodovinsko gradišče, meni Kandler, L'Istria 3, 1848, 52; prim. Marchesetti, Castellieri (1903) 72, op. Gregorutti, Arch. Triestino 14, 1888, 362 in 383, omenja iz Izole rimska opečna žiga Crispini in Luci Quiti Thallus (fragment tegule hrani PM Koper, inv. 1237). Od 3 rimskih nagrobnikov, ki so bili v Izoli vzidani, je In. It. X, 3, 36 (CIL V 482) shranjen v tržaškem muzeju, In. It. X, 3, 37 in 38 (CIL V 497 in 483) pa sta pogrešana (prim. tudi Arch. Triestino 9, 1882, 156 ss, in AMSIA 3, 1887, 356). PM Koper (inv. 4116) hrani fragment napisa, ki je bil najden v pristanišču. Pri Izoli so odkrili tudi rimska zajemalna bazena za vodovod; Benussi, Arch. Triestino 14, 1927 - 28, 263.
Pribl. 300 m zahodno od razrušene cerkvice sv. Foske, je na njivi Giovannija Degrassija najti odlomke rimskih tegul. Degrassi, AMSIA 43, 1931, 377.
