Doba:
Dva keltska novca iz Trnovega (nelokalizirano) hrani NM Lj; Schmid, Bericht. Rudolfinum 1906 (1907) 38.
Od severa proti jugozahodu v več terasah padajoča kamnita planota s koto 600 m nad Trnovim je bila utrjena - dolžina vseh utrdb je 1 km -, in sicer na vzhodu z dvojnim zidom in stolpom, na jugozahodnem robu pa z enojnim. Dve terasi potekata po vsej širini planote in sta tudi umetno poudarjeni; vidne so umetno razporejene kotanje, v katerih je najti tako prazgodovinske kot rimske črepinje (Urleb, VS 8, 1960 - 61, 194). Gradišče spada med največje na Krasu (Puschi, Arch. Triestino 24, suppl., 1902; glej tudi AMSIA 17, 1901, 396). V samem gradišču je bil najden skeletni staroželeznodobni grob z bogatimi pridevki (bronasta kotlička, sulična konica itd.). Glej Müllner, MZK 6, 1880, XXIII, ki omenja tudi sledi lesenih stavb. Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) 190 s sl. Moser, Bericht der Prähist. Commis. der k. Akad. Wiss. Wien 1887, 25. Hoernes, MAGW 17, 1887 [41], in 18, 1888, 248. Omenjata ga tudi Arch. Triestino 15, 1890, 330, in MPK 1, 1903, 25. Rimske ostaline na gradišču omenjata Hitzinger, Novice 13, 1855, 38, in Pečnik, IMK 14, 1904, 186. Nekaj predmetov hranita NM Dunaj (inv. 19332 - 19349) in NM Lj (inv. P 4956).
Gradišču pripadajočo nekropolo je 1927 izkopaval Battaglia (La vedetta d'Italia, 4. 9. 1927 in Degrassi, AMSIA 38, 1926, 158, dalje 39, 1927, 382, in 40, 1928, 400) in poročal v BPI 47, 1927, 93 ss. Raziskal je ca 200 grobov iz 6. - 4. stoletja pred n. š. z delno bogatimi pridevki (tudi apulske vaze itd.) v planem žarnem grobišču. Prazgodovinske gomile v okolici Trnovega - vendar nelokalizirano, morda v sklopu iste nekropole - omenja A. Ž., Novice 37, 1879, 270.
Približno 3 km dolgi in 4 m široki zid, ki se neurejeno razteza od Sv. Ahaca (glej tam) do pobočja Stražice (711 m), se tu obrne proti zahodu in nato, vzhodno od Gradišča nad Trnovim (600 m), proti jugovzhodu, tako da spet doseže svoje izhodišče pri Sv. Ahacu. Znotraj tega obzidja, ki obdaja dolinski predel med Sv. Ahacem, Stražico in Gradiščem nad Trnovim (600 m), so odkrili več sledov antičnih zgradb. Müllner, MZK 6, 1880, XXV, in Žmavc (rk. v NM Lj), zvezek 7, 25. Glej tudi Postojinsko okrajno glavarstvo (1889) 73, in Pečnik, IMK 14, 1904, 187.
