Doba:
Ulaka, z nasipi utrjeno gradišče, katerega obseg je več ko 3000 m, je s svojo impozantnostjo zavajalo stare raziskovalce, da so tu videli japodsko mesto Terpo; glej npr. Radics, AKK (1864) 3. Mandeljc v delu Logaško okrajno glavarstvo (1889) 73. Pečnik, IMK 4, 1894, 10; Višnja gora in Lož 47 ss. KLDB, 406. Najdbe, ki so že od nekdaj prihajale občasno na dan, spričujejo poselitev od obdobja kulture žarnih grobišč prek halštatske dobe (npr. Jahresheft des Landes - Museums in Laibach 2, 1858, 154. Deschmann, Führer [1888] 42. Ciperle, Kranjska dežela [1899] 4 in 92. Pečnik, LZ 10, 1890, 382. Müllner, Geschichte des Eisens [1909] 52 in 54, ki omenja posebej žlindro in topilnico železa. Jutro, 22. 8. 1935, 5), latenske (glej Deschmann, n. n. m. 76. Rutar, LMS 1889, 80. Orožen, Kranjska [1902] 11. Ložar, GMS 15, 1934, 62, in Vodnik [1931] 73), rimske (glej nižje) do merovinške (tako Ložar, pomotoma; KLDB, 398, ki zamenjuje najdišča; glej Saria, GV 16, 1940, 134). Predmete z Ulake hrani NM Lj, inv. R 1801 - 1803 in P 12659 - 12831. Kar zadeva rimsko dobo, poročajo stari zbiralci predvsem o novcih (ki obsegajo obdobje od republike do vladarja Zena, posebej pogosti so, kot vse kaže iz 3. in 4. stoletja; glej Illyrisches Blatt, 8. 8l 1844, 132. Hitzinger, MHK 9, 1854, 93. Müllner, MZK 4, 1878, LXXXVIII), orodju (Illyrisches Blatt, 15. 9. 1832, 145. Radics, AKK [1864] 8), raznih starinah (Deschmann v n. d. 113, in Ciperle, Kranjska dežela [1899] 92) ter stavbah in gradbenih ostankih (Müllner, n. n. m. Pečnik, IMK 4, 1894, 10. Müllner, Puschi, Arch. Triestino 24, suppl., 1902, 26 [po separatu] ter Müllner, Geschichte des Eisens [1909] 54. Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 7 in 15, govorita celo o trdnjavi v varstvo lokalne ceste Emona - Tergeste). Leta 1936 je izkopaval na Ulaki W. Schmid, ki je odkril od zgodnjerimskega naselja tri preproste hiše in nekaj delavnic, predvsem kovačij, ter predložil obširno poročilo v GMS 18, 1937, 17 - 32 (s tločrti in analizo izkopanin). Tvarna kultura se navezuje na poznolatensko dediščino in sega do sredine 2. stoletja n. š. (novci, terra sigillata z žigom QSP itd.). Prim. tudi Kronika 5, 1938, 57, in Jutro, 29. 10. 1940, 3. Pripadajoča nekropola, ki še ni bila sistematično raziskana, je bila južno od Ulake na senožetih (od cerkve sv. Martina v Podcerkvi proti Ulaki). Omenjajo prazgodovinske gomile (v eni narokvice: NM Lj, Dnevnik akcesij 32/1936 z dne 20. 9.) ter plane žgane grobove. Prim. Pečnik, IMK 14, 1904, 187, in Višnja gora in Lož, 52. Žmavc, rk. v NM Lj zvezek 10, 3. KLDB, 406. Danski, Novice 15, 1857, 19, omenja, da sta bila v cerkvi sv. Martina v Podcerkvi vzidana nagrobnika (CIL III 3782 = 10720 ter 3783 + add. p. 1729) odkrita na Ulaki (v območju nekropole); prim. tudi omembo v AMSIA 17, 1901, 394. Pečnik, Višnja gora in Lož, 47, piše, da je zraven tistega dela nasipa na Ulaki, ki gleda proti Staremu trgu, jama, in domneva, da je bila že v prazgodovini poseljena.
