Doba:
Južno od cerkve je že Pečnik zadel na rimsko zidovje (IMK 14, 1904, 188); sondiranja NM Postojna 1957 so to potrdila in ugotovila, da so antične stavbe stale južno in vzhodno po terasah pod cerkvijo sv. Marjete. Sonde znotraj cerkvenega obzidja so odkrile, da stoji tudi sama cerkev na rimskem zidovju (glej najdbe NM Postojna inv. 477 - 585, in Urleb, VS 7, 1958-59, 294 ss). Med keramičnimi ostanki je bilo tudi nekaj srednjeveških kosov. Pripadajoča nekropola je bila ugotovljena v smeri od cerkve proti Šnebrku; Pečnikova izkopavanja 1886 so odkrila manjši rimski tempelj (grobno kapelo ?) z daritvenim oltarjem in nekaj (poznoantičnih ?) skeletov, en grob pa je bil ograjen s 3 nagrobniki (glej Deschmannovo porčilo v Laibacher Wochenblatt, 27. 8. 1887), vzidanimi v veži Snežniškega gradu (AIJ 123 = CIL III 10722, AIJ 124 = CIL III 10723, AIJ 125 = CIL III 10725), kjer je s tega najdišča tudi CIL III 10724. Po poročevalcih je en napis vzidan tudi v cerkvi sami (Pečnik, IMK 14, 1904, 188, in Vojvodina Kranjska [1912] 23; Žmavc, rk. v NM Lj, zvezek 10, 4). Prim. še Mandeljc v deli Logaško okrajno glavarstvo (1889) 74. Pečnik, LZ 10, 1890, 383 (poročilo o njegovem predavanju). KLDB, 406.
Doba:
Po lokalnem pripovedovanju stoji grad Snežnik na rimskih temeljih. Nagrobniki, ki so vzidani v njegovi veži (CIL III 10722, AIJ 124 = CIL III 10723, 10724, AIJ 125 = CIL III 10725), so bili pripeljani iz Šmarate (glej tam). Prim. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 6. Žmavc, Bela Krajina in Notranjska, 16.
