Doba:
Šilentabor je bil veliko gradišče jajčaste oblike s kamnitimi nasipi, visokimi do 8 m in širokimi do 20 m (v skupnem obsegu 1414 m), ki so na jugovzhodni strani podvojeni. V gradišču sta danes zaselek Tabor in ruševine srednjeveškega Ravbarjevega gradu (glej: Buttazoni, Siller - Tabor, Arch. Triestino 3, 1872 - 1875, 59 ss). Po njivah že od nekdaj odkrivajo fragmente prazgodovinske in rimske keramike. Urleb, AV 8, 1957, 150, in VS 8, 1960-61, 197 ss. Kot prazgodovinsko (delno z opisom najdenin) ga omenjajo: Pečnik, LZ 10, 1890, 381 (predavanje); IMK 4, 1894, 9 in 11, in 14, 1904, 186; isti, Vojvodina Kranjska (1912) 23. Rutar, LMS 1891, 198, in IMK 7, 1897, 205. Ciperle, Kranjska dežela (1899) 93. Degrassi, Arch. Triestino 15, 1929 - 30, 276 ss (ki omenja na nasipu lesene barikade). Dva keltska srebrnika hrani NM Lj (Schmid, Bericht - Rudolfinum 1906 [1907] 43). Nekateri so bolj ali manj upravičeno domnevali na gradišču tudi rimske utrdbe in jih različno razlagali (z varstvom ceste, utrdbenimi sistemi); glej: Müllner, MZK 6, 1880, XXI. Much, Kunsthistorischer Atlas (1889) 190. Alpi Giulie 4, 1899, 75, in 5, 1901, 10. Puschi, AMSIA 17, 1901, 395, in Arch. Triestino 24, suppl., 1902, 144. Schmid, JÖAI 21 - 22, 1922-24, Bb. 279, in BRGK 15, 1923-24, 180 in 188. Rimske novce z gradišča in drugo omenjajo: Müllner, n. n. m. Hoernes, MAGW 18, 1888, 247. Rutar, LMS 1891, 198, in IMK 7, 1897, 204. Pripadajočo prazgodovinsko in rimsko nekropolo, ki je bila za nasipom proti vzhodu in proti Zagorju, omenjajo: A. Ž. Novice 37, 1879, 270 (piše o gomilah). Pečnik, IMK 14, 1904, 186, in Vojvodina Kranjska (1912) 23. NM Lj hrani od tod (ali iz naselja ?) inv. P 6274, 12288 - 12290; inv. R 1718 - 1723. NM Postojna pa halštatsko žaro, inv. 22.
