Doba:
Jama v Lozi. Vhod se odpira 680 m in 266° WSW od cerkve v Orehku v višini 570 m; kat. št. DZRJS 1659. Notranjost jame se za vhodom, ki je bil do odkritja povsem zatrpan, razdeli v dva rova, daljši in ožji polagoma pada in se zaključuje z manjšim breznom. Izkopavanja v vhodnem delu jame so odkrila kulturni horizont z izrazito mrzlodobno favno. Še neobjavljeni kulturni inventar (M. Brodar, Stratigrafija in kulturna obdelava paleolitske postaje Jame v Lozi pri Orehku, elaborat za Sklad B. Kidriča) poznega paleolitika pripada gravettienu in se časovno ujema z drugo polovico würma. V vrhnjih plasteh je bilo do 0,5 m globine odkritih nekaj fragmentov večjih prazgodovinskih, prejkone poznobronastodobnih posod. Izkopanine hrani Inštitut za arheologijo SAZU. Prim. omembe: S. Brodar, Letopis SAZU 8, 1956-57, 177, in 9, 1958, 288; dalje, VS 7, 1958-59, 288, in AV 11 - 12, 1960-61, 9. Osole, Razprave 4. raz. SAZU 6, 1961, 483, in AV 13 - 14, 1962-63, 130. Rakoveec, AV 13 - 14, 1962-63, 241. Leonardi, Broglio, AV 13 - 14, 1962-63, 123. Šercelj, Razprave 4. raz. SAZU 7, 1963, 483.
