Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Postojnska jama

Ime najdišča:
Postojnska jama
Kraj:
Veliki Otok
Enota:
Postojna
Področje:
Postojna
Vrsta:
bivališče
Doba:
paleolitik (od 1, 5 milijona do 10000 B. P.)

Podatki o najdišču v Arheoloških najdiščih Slovenije

Kraj:
Postojna
Avtor:
Osole
Stran:
158
Doba:
Postojnska jama je bila že v 19. stoletju znana kot najdišče pleistocenske favne (Hippopotamus pentlandi, Ursus spelaeus, Felis spelaea, Hyaena crocuta spelaea, Canis lupus, Cervus sp., Bovidarum idr.). Leta 1819 je H. Freyer odkopal v Plesni dvorani poleg drugih kosti tudi spodnjo čeljustnico jamskega leva z odbitim sklepnim delom in močno obtolčenim podočnjakom. Pri preučevanju čeljustnice je prišel S. Brodar do spoznanja, da je podočnjak obdelal ledenodobni lovec. Z odbijanjem je luščil od njega t. i. kiskevelyska rezila. Ne izključuje pa možnosti, da predstavlja tako obtolčen in mestoma zglajen zob plastično upodobitev jamskega leva. Leta 1951 je S. Brodar izkopal na raznih krajih jame več sond. V večini je odkril kosti pleistocenskih sesalcev, predvsem jamskega medveda. V sondi pri "Slonovi glavi" je zadel na paleolitski kulturni horizont. Profil (globina ca 3 m) sestavljajo na tem mestu naslednje plasti:
1. Ostrorobat grušč (večji del plasti je odkopal že F. Anelli).
2. Rdeča ilovica s posameznimi kosi sige in grušča. Favna: Ursus spelaeus. Kulturni inventar: več kremenčevih odbitkov, nekateri z retušami in 1 verjetno artificialno okoničen kostni fraagment. Kulturna pripadnost: paleolitik. Časovna interpretacija: würmska poledenitev.
3. Kosi sige, pomešani z mokasto sigo.
4. Korodiran grušč, pomešan s temnejšo ilovico, ki ji je primešane nekaj flišne komponente.
5. Dno odkopa je stalagmitna skorja.

Pri kopanju predora za novo železniško progo pri biospeleološki postaji 1964 je bilo odkritih več kostnih fragmentov pleistocenske favne (Ursus spelaeus, Cervus sp., Equus sp., Bovidarum idr.), kremenčevih odbitkov, tudi z retušami, in drobcev oglja. Arheološke predmete in kostni material hrani Katedra za kvartarologijo Univerze v Ljubljani.
Glej Battaglia, Le vie d'Italia 32, 1926, 1237; Le grotte d'Italia 3, 1929, 49; La porta Orientale 28, 1958, 335, in BPI 67 - 68, vol. fuori serie, 1958-59, 87 in 90. Perko, La gazzetta di Puglia, 13. 8. 1926. Anelli, Boll. Soc. Adr. 43, 1947, 65. Rakovec, Proteus 12, 1949-50, 102; Razprave 4. raz. SAZU 1, 1951, 127, in 2, 1954, 299; Proteus 17, 1954-55, 270; Prvi jugoslovanski speleološki kongres (1954) 60. S. Brodar, AV 1, 1950, 8; Razprave 4. raz. SAZU 1, 1951, 243; Letopis SAZU 4, 1950-51, 175 in 184; Acta Carsologica 4, 1966, 57 ss.

Karte

Atlas Slovenije 1985:
163/B3
ROTE ime:
VELIKI OTOK

Prva omemba

Prva omemba:
Battaglia
Leto:
1925

Objave po l. 1965

Avtor:
Brodar M.
Naslov:
Nove paleolitske najdbe v Postojnski jami
Publikacija:
Arheološki vestnik 20
Leto:
1969
Strani:
141-144
Avtor:
Brodar M.
Naslov:
Iskanje novih paleolitskih postaj v letih 1971 - 1982
Publikacija:
Arheološki vestnik 36
Leto:
1985
Strani:
25-38
Avtor:
Dirjec J., Turk I.
Naslov:
Postojna
Publikacija:
Varstvo spomenikov 29
Leto:
1987
Strani:
232-233
Avtor:
Petru Si.
Naslov:
Kulturna vsebina v srednjepaleolitskih jamskih postajah Slovenije
Publikacija:
Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17
Leto:
1989
Strani:
11-21
Avtor:
Brodar S.
Naslov:
Prerez paleolitika na slovenskih tleh
Publikacija:
Arheološki vestnik 1
Leto:
1950
Strani:
5-11
Avtor:
Brodar S.
Naslov:
Paleolitski sledovi v Postojnski jami
Publikacija:
Razprave 4. razreda SAZU 1
Leto:
1951
Strani:
243-284
Avtor:
Brodar S.
Naslov:
Pleistocenski sedimenti in paleolitska najdišča v Postojnski jami
Publikacija:
Acta carsologica 4
Leto:
1966
Strani:
55-84
Avtor:
Brodar S.
Naslov:
Die spuren des altsteinzeitlichen Menschen in der Höhle Postojnska jama
Publikacija:
Actes du IVe Congr. Intern. de speleologie I, 4-5
Leto:
1969
Strani:
301-305
Avtor:
Brodar S.
Naslov:
Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh
Publikacija:
Zgodovina Ljubljane 1
Leto:
1955
Strani:
223-242