Doba:
Zahodno od stare ceste iz Bitenj v Jereko, približno na sredi poti (kjer se pot prevesi) sta v masivu Ščavnice (tako po karti, ljudje imenujejo hrib Babna gora, ki je na karti sicer zaznamovana, vendar vzhodno od ceste) dve jami, imenovani Ajdovska jama (vhod v jamo se odpira 1060 m 88°E od cerkve v Jereki v višini 790 m; kat št. DZRJS 1737). Novce in rimske najdbe od tod omenja že Richter, Illyrisches Blatt 1821, 62. Podrobnejši opis jame in najdb daje Morlot, Jahrbuch d. Geologischen Reichsanstalt 1, 1850, 201 in 206 ss (glej tudi Hitzinger, Novice 13, 1855, 342, ter 17, 1859, 161; Saria, Carinthia I 132, 1942, 100; tudi Mencinger, LZ 3, 1883, 20). Novci so iz 4. stoletja (Pichler, Repertorium II [1867] 201). Tu je sondiral 1939 W. Schmid in ugotovil, da je jama že prekopana. Omenja ostanke ognjišča in rimskih posod (njegovi zapiski v Joanneumu). Prim. Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 84 in 87. Rjazancev, Železar 5, 1963, 51.
