Doba:
Zahodno od vasi Lepence, na prostoru, kjer se današnja cesta, železnica in Sava Bohinjka najbolj zbližajo, so 1878 odkrili mladohalštatske žarne grobove. Grobovi se omenjajo na prostoru od kapelice zahodno od vasi do Lanišnice (danes že v razvalinah). Po inventarni knjigi NM Lj so bili odkopani "Na Kremnu", kar je ledinsko ime za njive zahodno od opisanega prostora. Možno je torej, da se je grobišče raztezalo še bolj proti zahodu v smeri proti Ajdovskemu gradcu. Veliko grobov je uničila gradnja železnice. Ob Laniščici so bili odkriti štirje halštatski grobovi še leta 1906; enega pa je izkopala vojvodinja Mecklenburg 1907 (Ložar, GMS 14, 1934, 7). Najdbe hranita NM Lj, inv. P 3134 - 3158 in 5090 - 5091, ter NM Dunaj, inv. 21674 - 21675.
Severno od vasi Lepence in zahodno od vasi Bitnje leži nad današnjo cesto ob že omenjenem stikališču ceste, železnice in Save Bohinjke Spodnje Gradišče, še višje nad njim Zgornje Gradišče (kota 831 m ?). Med ljudstvom sta poimenovanji le še delno znani. Na Spodnjem Gradišču je Schmid 3. 8. - 5. 8. 1939 izkopal halštatsko hišo, gradivo ni ohranjeno. "Antično topilnico" domneva na tem mestu že Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 84, in Typische Formen (1900) 12, tab. 24/14. Na Zgornjem Gradišču pa je Schmid domneval halštatsko naselbino. Grobovi v Lepencah in "Na Kremnu" naj bi sodili k tema dvema naselbinama (po Schmidovih zapiskih v Gradcu; glej tudi Rjazancev, Železar 5, 1963, 48).
Deschmann, Führer (1888) 95 ss. Müllner, Argo 4, 1895, 65 ss. Szombathy, MZK 5, 1906, 258. Treasures of Carniola (1934) 128.
Log: gradišče ?
