Doba:
Prazgodovinske najdbe z Lesc omenja Kastelic, Bled (1950) 12.
Med hišami št. 8, 18, 19, 20, 22 (gre za hiše južno od cerkve v Lescah s sedanjimi št. 92, 94, 96, 117, 118) je bilo najdeno zidovje ter kos mozaika, baje tudi grob(ovi ?). M. F. von Zois, Illustrierte Reise- und Bäder - Zeitung 23, 1908, 644. Prim. tudi dipl. nalogo Hinka Uršiča (rk. v tolminskem učiteljišču), ki upošteva pripovedovanje župnika Avsca in domneva, da bi utegnila biti od tod tudi v zadnjem odstavku omenjena rimska nagrobnika.
Pri Lescah (v smeri proti Radovljici) je našel neki kmet jeseni 1858 več ko 800 bronastih in 50 srebrnih rimskih kovancev, ki jih je predal Kovaču; evidentiranih je bilo le nekaj kovancev Diklecijana (284 - 305) in naslednikov iz 4. stoletja. Hitzinger, Novice 17, 1859, 161. Costa, MZK 4, 1859, 280, ter JbZK 4, 1860, XIX. Pichler, Repertorium II (1879) 165.
Pečnik omenja rimske grobove na njivah pri Lescah, IMK 14, 1904, 126 (prim. tudi AV 9 - 10, 1958 - 59, 14).
V župni cerkvi Device Marije sta od začetka 16. stoletja dalje dokumentirana rimska nagrobnika CIL III 3888 = 10799 ter 3890 = 10780 = AIJ 218 (prim. Saria, Carinthia I 132, 1942, 99), ki sta bila 1962 prepeljana v GM Kranj (VS 8, 1960 - 61, 208 in 244).
Doba:
Na njivi pri Radovljici so našli pred 2. svetovno vojno fragmentirano sulično ost iz kulture žarnih grobišč (TM Jesenice, inv. 295). Saria, Carinthia I 132, 1942, 93. Valič, VS 8, 1960 - 61, 227.
Na senožetih blizu mesta so gomile: poroča Pečnik, IMK 14, 1904, 126.
Gradišče: južno od Predtrga nasproti pokopališča je na stičišču Dola in Dolnice z jarkom in nasipom utrjeno gradišče. M. F. von Zois, Illustrierte Reise- und Bäder - Zeitung 23, 1908, 644. Kastelic, Bled (1950) 11.
Iz Radovljice izvira rimski nagrobnik AIJ 217 (v NM Lj).
Z območja Radovljice poroča Augustinus Tyffernus v začetku 16. stoletja o dveh v bližnjih cerkvah vzidanih rimskih nagrobnikih, CIL III 3889 (lokalizira: stadiis duobus a Radmannsdorf in ecclesia in Carniolia) ter 3891 (in pariete cuiusdam ecclesia med. mil. a Radmannsdorf distantis), danes oba pogrešana.
Predtrg, posestvo Marije Žirovec: poskusna izkopavanja 1906 so odkrila troje zgodnjesrednjeveških skeletov (predmeti delno v NM Lj). Pri gradnji sosednje Pirihove hiše so bili menda izkopani štirje vzhodno orientirani skeleti. Schmid, MZK 5, 1906, Amtliche Beilage, 221 (prim. tudi str. 176 in 257); Poročilo - Rudolfinum 1906 (1907) 12, ter Carniola 1, 1908, 67.
Predtrg, Sandrova hiša: pri obnavljanju so našli dva srednjeveška skeleta; ljudje so pripovedovali, da je bilo okrog 1886 na bližnjih travnikih izkopanih več skeletov. M. F. von Zois, MZK 5, 1906, Amtliche Beilage, 153.
Predtrg: KLDB, 544 poroča o najdbah rimskih opek.
Žale v Predtrgu: najdeni ostanki rimskega zidovja in mozaičnih kamenčkov (zabeležil Valič, GM Kranj).
V Dolnici pod mostom pri Žalah in ob cesti proti Begunjam so 1950 našli fragmente staroslovanske keramike (v NM Lj), prejkone iz 10. stoletja.
Keltski srebrnik. Pichler, Repertorium I (1865) 170.
Doba:
Mestni trg 15, vrt in nova gimnazija (izkop temeljev): več rimskih izkopanin, med njimi tudi denarius vladarja Trajana (Numizmatični vestnik III/ 3, 1960, 92, in P. Petru, AV 9 - 10, 1958 - 59, 22).
Na Kranclju so domnevali (npr. Pokorn, DiS 7, 1894, 213; Rutar, MZK 23, 1897, 187; Pečnik, IMK 14, 1904, 127) prazgodovinsko naselje, v bližnji okolici gomile. Izkopavanja S. Gabrovca 1953 - 1954 so pokazala, da gre za srednjeveški donžon (Avguštin, Loški razgledi 1, 1954, 107 ss). Izkopanine hrani MNG Škofja Loka, inv. 3793, 3795 - 3802.
Ob cesti v Loko so našli rimske novce; od tod naj bi bil tudi rimski napis (izgubljen): Valvasor, Die Ehre II, 258. Linhart, Versuch einer Geschichte I (1787) 436. MHK 1846, 92. Hitzinger, Novice 14, 1856, 26.
