Doba:
Na njivi pri Radovljici so našli pred 2. svetovno vojno fragmentirano sulično ost iz kulture žarnih grobišč (TM Jesenice, inv. 295). Saria, Carinthia I 132, 1942, 93. Valič, VS 8, 1960 - 61, 227.
Na senožetih blizu mesta so gomile: poroča Pečnik, IMK 14, 1904, 126.
Gradišče: južno od Predtrga nasproti pokopališča je na stičišču Dola in Dolnice z jarkom in nasipom utrjeno gradišče. M. F. von Zois, Illustrierte Reise- und Bäder - Zeitung 23, 1908, 644. Kastelic, Bled (1950) 11.
Iz Radovljice izvira rimski nagrobnik AIJ 217 (v NM Lj).
Z območja Radovljice poroča Augustinus Tyffernus v začetku 16. stoletja o dveh v bližnjih cerkvah vzidanih rimskih nagrobnikih, CIL III 3889 (lokalizira: stadiis duobus a Radmannsdorf in ecclesia in Carniolia) ter 3891 (in pariete cuiusdam ecclesia med. mil. a Radmannsdorf distantis), danes oba pogrešana.
Predtrg, posestvo Marije Žirovec: poskusna izkopavanja 1906 so odkrila troje zgodnjesrednjeveških skeletov (predmeti delno v NM Lj). Pri gradnji sosednje Pirihove hiše so bili menda izkopani štirje vzhodno orientirani skeleti. Schmid, MZK 5, 1906, Amtliche Beilage, 221 (prim. tudi str. 176 in 257); Poročilo - Rudolfinum 1906 (1907) 12, ter Carniola 1, 1908, 67.
Predtrg, Sandrova hiša: pri obnavljanju so našli dva srednjeveška skeleta; ljudje so pripovedovali, da je bilo okrog 1886 na bližnjih travnikih izkopanih več skeletov. M. F. von Zois, MZK 5, 1906, Amtliche Beilage, 153.
Predtrg: KLDB, 544 poroča o najdbah rimskih opek.
Žale v Predtrgu: najdeni ostanki rimskega zidovja in mozaičnih kamenčkov (zabeležil Valič, GM Kranj).
V Dolnici pod mostom pri Žalah in ob cesti proti Begunjam so 1950 našli fragmente staroslovanske keramike (v NM Lj), prejkone iz 10. stoletja.
Keltski srebrnik. Pichler, Repertorium I (1865) 170.
Doba:
Mestni trg 15, vrt in nova gimnazija (izkop temeljev): več rimskih izkopanin, med njimi tudi denarius vladarja Trajana (Numizmatični vestnik III/ 3, 1960, 92, in P. Petru, AV 9 - 10, 1958 - 59, 22).
Na Kranclju so domnevali (npr. Pokorn, DiS 7, 1894, 213; Rutar, MZK 23, 1897, 187; Pečnik, IMK 14, 1904, 127) prazgodovinsko naselje, v bližnji okolici gomile. Izkopavanja S. Gabrovca 1953 - 1954 so pokazala, da gre za srednjeveški donžon (Avguštin, Loški razgledi 1, 1954, 107 ss). Izkopanine hrani MNG Škofja Loka, inv. 3793, 3795 - 3802.
Ob cesti v Loko so našli rimske novce; od tod naj bi bil tudi rimski napis (izgubljen): Valvasor, Die Ehre II, 258. Linhart, Versuch einer Geschichte I (1787) 436. MHK 1846, 92. Hitzinger, Novice 14, 1856, 26.
