Doba:
Na hribu Dunaj južno od vasi (glej geodetski posnetek v AV 17, 1966, 243 ss, priloga) je bilo halštatsko in latensko naselje, ki je živelo očitno tudi še v rimskem in staroslovenskem času. Prvič je tu raziskoval Windischgrätz leta 1888 in 1889, drugič W. Schmid leta 1938 in končno leta 1957 in 1959, NM Lj in GM Kranj. Najstarejše najdeno gradivo sodi v halštatsko obdobje (hiša, ki jo je izkopal Schmid 1937), Windischgrätzove najdbe v latensko in rimsko obdobje (med novci je najstarejši novec vladarice Livije, kovan med leti 14 - 21, najmlajši pa Valentinjana II), posamezno pa se omenja tudi zgodnjesrednjeveško gradivo: pasni jeziček v predrti tehniki in železna sekira (tako Gabrovec, AV 6, 1955, 140; vendar gre verjetno za sekiro, ki jo Schmid lokalizira v Bohinjsko Češnjico in stavlja - zelo upravičeno - v zgodnje rimsko obdobje). Izkopavanje leta 1959 je pokazalo, da je bila na Dunaju kakor tudi na bližnjem hribu Trebež in na sedlu med njima ("Na Kovačnici") predvsem železarska postojanka.
K halštatski naselitvi Dunaja sodijo očitno trije halštatski grobovi iz časa ok. in po 600 pred n. š., ki jih je izkopal NM Lj 1957 na griču vzhodno od Dunaja, k rimski naselitvi pa štirje rimski grobovi pri Hostnikovem križu (pod Hostnikovo hišo, Jereka 25, parcela 27). Prvi grob z nagrobnikom, CIL III 14354, 19, so našli ok 1893 pri postavljanju križa, drugega pa je odkril Schmid 1938, zadnja dva Valič 1959.
Posebej je omeniti še malo depojsko najdbo rimskih novcev (maiorine in centenionali) iz časa Valentinjana I do Teodozija I, odkrito v previsu pod vzhodno steno Dunaja na Kocjančičevem travniku.
Najdbe hranijo NM Lj, inv. P 3158 - 3173, 10323 - 10330, 101154 - 10163 in R 2718; NM Dunaj, inv. 16064 - 16079; Joanneum v Gradcu, inv. 7472 - 7475, in TM Jesenice, inv. 467.
Windischgrätzove in Schmidove prazgodovinske najdbe z Dunaja objavlja Gabrovec, AV 17, 1966 (z načrtom Dunaja). Starejše objave in omembe: Müllner, Argo 3, 1894, 224, ter 4, 1895, 66 ss; isti, Typische Formen (1900) 12, tab. 23/16. MMK 3, 1890, XII. Gabrovec, Slovenski etnograf 11, 1955, 11. Schmid svojih izkopavanj ni objavil; prim. Slovenec, 22. 8. 1937, in Saria, Carinthia I 132, 1942, 95. Rjazancev, Železar 5, 1963, 51 ss. Za izkopavanja 1959 glej: Gabrovec, VS 7, 1958 - 59, 323 ss. K rimskim grobovom: CIL III 14354, 19. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 44. Müllner, Argo 5, 1897, 104. Jutro, 9. 10. 1938. Valič, VS 7, 1958 - 599, 331. Depojsko numizmatično najdbo je obdelal Jeločnik, Numizmatični vestnik III/3, 1960, 76. Pasni jeziček Kastelic, Likovni svet (1951) 199, in Gabrovec, AV 6, 1955, 137.
