Doba:
Vzhodno nad naseljem je plana halštatska nekropola, v katero so vkopani tudi rimskodobni grobovi. Nekropola je bila znana že v drugi polovici 19. stoletja (LZ 10, 1890, 381); Pečnik je v njej po malem izkopaval v letih 1902 do 1904 (glej rk. v NM Lj, Kranjske manjše najdbe I/63, 30. 8. 1902 in I/66, 88. 12. 1903, priloga 23 k izkopavanjem maja in poleti 1903, Razno I/26, 1. 10. 1904, I/27, A. 18. 10. 1904 ter I/28, 3. 11. 1904) in skupaj z Žmavcem 1906 (rk. NM Lj, Razno II/37, 6. 6. 1906). Glej omembe: Much, MZK 1, 1902, 343, in Toldt, MAGW 33, 1903 [68]; Pečnik, IMK 14, 1904, 129. Prazgodovinske predmete hranita NM Dunaj in NM Lj, inv. P 3265-3271. Morda je treba Deschmannov zapisek (Führer [1888] 96) o Ajdovskem britofu z rimskimi grobovi nad Javorom vezati na omenjeno nekropolo.
Pri Teličerju, kmetiji jugovzhodno od Javora, je "Nad žitnicami" prazgodovinsko naselje, ki ga omenjata Pečnik, IMK 14, 1904, 129, in Žmavc v Dnevniku (rk. v NM Lj) 1906, 11.
Na koti 606 m (avstr. specialka) južno od Javora je velika in lepa gomila, ki jo omenja Žmavc, n. n. m. Zahodno od nje je v gozdu še več gomil.
