Doba:
Ko so pri čiščenju odvodnega jarka pri Notranjih goricah leta 1904 našli kamnito sekiro, je leta 1905 NM Lj preiskal še druge jarke v bližini Notranjih goric in pri tem našel več črepov keramike, obdelane kamne in kosti, puščične osti ipd. Leta 1907 in 1908 pa je Schmid raziskoval novo odkrito kolišče na parcelah za Oblakovo hišo na jugovzhodni strani osamelca ob občinski poti nekoliko severovzhodno od današnje železniške postaje. V kolišču je našel dva stanovanjska prostora, od katerih naj bi eden pripadal obdelovalcu kamenega orodja, ognjišče in brv, ki naj bi vodila od kolišča k jezerski obali. Med množico grobo izdelane keramike in preprostih plastičnih ornamentov je Schmid našel tudi glinast obesek, lesene jagode, vijčke, rožene kopače, koščena šila, kamnite sekire, osti itd. Za kolišče so nekdanji prebivalci uporabljali hrastove, topolove in jelševe kole. Kolišče še ni raziskano v celoti. Časovno ga je Schmid v svojem poročilu v JfA 4, 1910, 92 a ss opredelil v starejši neolitik, medtem ko meni J. Korošec (ob primerjavi z gradivom s kolišča pri Blatni Brezovici), da je s konca neolitika oziroma začetka kovinskega obdobja. (Glej: J. Korošec, Zgodovina Ljubljane I [1955] 258 s; isti, Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici. Dela SAZU 14 [1963] 10, 34, 47).
Izkopano gradivo je shranjeno v NM Lj, inv. 5269-5854, 5856-5876, 5995-6005. O kolišču je Schmid poročal še v: Carniola 1, 1908, 3; MZK 7, 1908, 141; Poročilo-Rudolfinum 1907 (1908) 3; MZK 8, 1909, 222; Carniola 2, 1909, 118; PZ 3, 1911, 177. Poleg njega so o najdišču pisali še: Kramer, Laibacher Moor (1905) 64; Ložar, Vodnik (1931) 26 ss; isti, GMS 22, 1941, 2; Childe, The Danube in Prehistory (1929) 209 ss; Ložar, ZUZ 17, 1941, 128; Melik, Mostiščarsko jezero, (1946) 78; J. Korošec, glej zgoraj in Drulovka (1960), 28; AV 5, 1954, 6 ss; P. Korošec, AV 8, 1957, 9 ss.
V JfA 4, 1910, 93 a, poroča Schmid, da so leta 1905 na posestvu Tiček - blizu raziskanega kolišča - našli čoln (deblak).
Leta 1932 pa so na posestvu V. Mraka našli pri kopanju jarka 9 m dolg čoln (izdolbenec). (Jutro, 30. 4. 1932).
KLDB, 338, omenja, da so v Notranjih goricah našli tudi rimske predmete, kar pa ni preverjeno.
Pod inv. B 5040 hrani NM Lj kamnito sekiro, najdeno v bližini Notranjih goric (Deschmann, Führer [1888] 22; Rutar, MZK 18, 1892, 239).
Iz okolice Notranjih goric je dvoje bronastih suličnih osti; eno hrani NM Lj, inv. B 5050, druga je ostala v zasebni lasti (Müllner, Argo 2, 1893, 146; Schmid, Carniola 2, 1909, 126).
Na ledini "Roja" so pri regulaciji Kušlanovega jarka leta 1953 našli fragmente keramike in ostanke kolov (poročilo J. Skubica sekciji za arheologijo pri SAZU).
V potoku Drobetinka pod osamelcem Dobčenica je Z. R. našel bronasto (tulasto ?) sekiro; zdaj izgubljena. (Poročilo Z. R. sekciji za arheologijo).
