Doba:
V vasi sta vzidana na drugotnem mestu dva odlomka kamnite plošče s pleteninastim okrasom (t. i. Možinova in Lipovževa plošča). Baje izvirata oba reliefa iz cerkvice sv. Jurija, podrte 1726, ki je stala zahodno od vasi nad potokom Konjščakom. Po Cevcu, AV 1, 1950, 136 ss, sodita oba kosa pletenine v 11. stoletje.
1967 so s petimi sondami preiskali del ledine "Pri Sv. Jurju" na parc. 1527/ 66 k. o. Batuje. Izkopali so 56 okostij, usmerjenih S - J v osmih vzporednih vrstah. Po pridatkih: obsenčnih obročih, luničastih uhanih, prstanih, okrogli broši s podobo "Agnus dei" z vloženim jamičastim emajlom in drugem značilnem gradivu sodi nekropola v krog ketlaške kulture (VS 12, 1967, 99 ss). Kos kamnitega stebra in izkopani omet s slikarijo pa poleg malte pričata, da je bila v bližini cerkev. Na tem območju so že prej našli na Lipovževem zemljišču človeške kosti in zgodnjerimski novec (Parochia Batuje, Folium Periodicum Archidioecesis Goritiensis [1882] 5). Tudi na sosednji Kovačevi parceli so zadeli na star denar (AV 1, 1950, 143).
Nad Batujami je potekala rimska cesta.
