Doba:
Ob cesti iz Vrtovina v Lozarje so 1934 ali 1935 zadeli pri kopanju gramoza v jami tik nad Hribarjevo domačijo na skeletni grob brez pridevkov. Svoljšak, VS 10, 1965, 207 domneva, da je iz pozne antike.
Zahodno od zaselka Lozarji se dviga naravno utrjen obsežen plato (150 x 750 m), imenovan po cerkvici sv. Pavla. Ob strmih prepadnih stenah, ki obdajajo hrib, teče rimski obrambni zid, visok ponekod še 2 m. V notranjosti zidu je ponekod celo v skalo vsekan prostor za 1,5 m široko cesto in 3 m široka vrata. Na južni strani pobočja je močan stolp, h kateremu vodijo iz gradišča v skalo vsekane stopnice. Temelj stolpa sestoji iz štirih obokov, ki so postavljeni pravokotno eden na drugega in ki so rabili verjetno za dostop k zbiralniku vode v podnožju stolpa. Vzhodno od stolpa so še vidni ostanki obzidja, ki je bilo povezano z okopi samega gradišča (Kastelic, VS 2, 1949, 86).
V notranjosti utrdbe so našli skeletni grob (MZK 12, 1886, LXXXI ss).
Pri zidavi cerkvice so bili najdeni tudi lonci in železne puščice (VS 2, 1949, 86).
Prav verjetno je, da je tod stalo prazgodovinsko gradišče, ki so ga kasneje uporabili Rimljani (IMK 2, 1892, 126).
Jugovzhodno od antične naselbine na Sv. Pavlu so našli 1952 tri rimske grobove, ki so ležali 30 - 40 cm pod površino. Dno grobov je bila peščena zemlja, obloženi in pokriti pa so bili s skriljastimi ploščami. Poleg ostankov lončenine so bili v enem grobu tudi del samostrelne fibule, oljenka, železen nož, prstan z vdolbeno podobo živali in bronast novec; te najdbe nakazujejo poznorimski izvor grobišča (VS 7, 1958-59, 331 ss).
Severovzhodno od naselbine je bil odkrit skeletni grob, pokrit s kamnito ploščo. Ob glavi sta bila dva noža in glavnik brez okrasov, ki je bil v sredini okrepljen z dvojnim hrbtiščem. Grob je iz srednjega veka (VS 7, 1958-59, 344 ss).
