Doba:
Ajdovska jama pri Krškem (imenovana tudi Jermanova jama, Ajdovska jama na Pijavškem, Jama pod Viševcem, Teufelshöhle bei Gurkfeld); vhod se odpira 1330 m in 264° WSW od Pijavškega v višini 220 m, kat. št. DZRJS 1850. Izkopaval Ložar 1938 in 1940. Domnevne najdbe iz Ložarjeve zapuščine sta skupaj objavili P, Korošec in M. Uršič (Poročilo 2, 1965, 55) in jih časovno opredelili v eneolitik, kulturno pa v mlajšo fazo alpskega faciesa lengylske kulture. Med keramičnimi najdbami pa zapazimo tudi mlajše elemente po vzorih badenske kulture. Ložar pa je izkopal tudi halštatske in rimske ostaline. Izkopanine hranita NM Lj in PM Brežice, inv. št. 412 - 452. Prim. predvsem Ložar, Slovenec, 15. 8. 1938, in NM Lj, Dnevnik akcesij 18/1938, 5. do 9. 7. 1938; dalje Mušič, Jutro, 27. 9. 1939, in Č. L., Jutro, 3. 10. 1940, (s precej natančnim popisom). Omenjajo Ložar, GMS 22, 1941, 18, in ZUZ 17, 1941, 133; Saria, Carinthia I 132, 1942, 92; Schmid, ZHS 36, 1943, 136. S. Brodar, J. Korošec, Razprave 1. raz. SAZU 3, 1953, 7, in J. Korošec, ib. 4, 1956, 3 (edina omenjata rimske izkopanine).
V pobočju, ki se spušča proti Savi, je bil antični kamnolom, ugotavlja MZK 4, 1878, XCI.
V strugi Save je bil najden prazgodovinski (?) meč, piše Č. L., Jutro 3. 10. 1940.
