Doba:
Obsežnejša kasnoantična utrdba pri vasi Martinj hrib leži na vzhodnem pobočju hriba Gradišče, 632 m, na ledini Vrh Brsta, parc. št. 1026/2 k. o. Dolenji Logatec. Postojanka je, sodeč po izkopavanjih leta 1963 (VS 9, 1962-64, 192), mnogokotna, verjetno pentagonalna ter leži na značilnem kraškem terenu z nizko plastjo humozne zemlje na neizravnani skalni podlagi, na katero je položen tudi temelj zidovja. Vzhodna in del severne stranice utrdbe sta bili uničeni pri gradnji ceste skozi Skalna vrata; del vzhodnega obzidja pa je zdrsnil v 3 m globoki usek skalnih vrat. Vhod v utrdbo so odkrili v južnem obzidju, ki meri v dolžino 35 m in je debelo 1,30 m do 1,40 m. Zahodno obzidje - na severnem robu delno uničeno - je še 33,20 m dolgo, debelo pa 1,40 do 1,60 m. V notranjosti utrdbe je v severozahodnem vogalu pravokotni prizidek v velikosti 6,30 x 5 m z 0,60 m debelim temeljem. Proti severu se prizidek nadaljuje v domnevni predprostor, domneva, ki jo podpirajo v severnem zidu odkriti podboj vrat in sledovi line v steni. Tubuli in plast ogljenine v notranjosti dokazujejo, da je bil prostor ogrevan, Izkopanine, oljenke, bronasta križna fibula, železne sulične osti, konice kopij, sekire, pasne spone, okovje, dleta, ključi, žeblji, lončenina in predvsem številni novci opredeljujejo postojanko v čas druge polovice 3. do konca 4. stoletja. Neposredno ob prizidku - v severozahodnem vogalu - se navezuje na utrdbo zahodni krak zapornega obzidja. Na severovzhodu je potek zapore pretrgan s Staro cesto. Obzidje se na zahodu pne v pobočje hriba, proti severovzhodu pa pada proti železnici, ki ga preseka. Po starejših domnevah (AMSIA 17, 1901, 393) naj bi držal ta krak zapore do Kamnega vrha nad Borovnico.
