Doba:
Prvi arheološki ostanki iz Mengša so iz zgodnjega halštatskega obdobja. Iz tega časa poznamo vsaj tri nekropole. Prva je bila v Puščavi, odkoder omenja žgan grob že Müllner (Argo 6, 1898, 56), domačini pa se spominjajo še več odkopanih grobov. Drugo je odkril leta 1939 v Staretovi drevesnici (katastrska mapa št. 1498/1) Ložar, ki je odkopal dva žgana grobova. Mnogo pa jih je bilo uničenih, posebno pri udarniškem kopanju razbremenilne struge za Pšato po osvoboditvi. Tretja, s starohalštatskimi skeletnimi grobovi, je bila odkrita leta 1957 pri gradnji stanovanjskih blokov ob današnji Zadružni cesti. V okvir tega grobišča sodijo očitno tudi grobovi, ki so bili najdeni leta 1948 pri kopanju temeljev za hišo L. Flerina (današnja Partizanska 16). Nekropolam pripadajoče naselje še ni evidentirano, iskati pa ga moramo nekje na višini zahodno od Mengša, morda v okolici sedanje planinske koče na Gobavici. Utrjenega gradišča, ki bi ga na tem prostoru vsekakor pričakovali, še ne poznamo. Seliščne najdbe nam predstavlja le skromno gradivo, ki ga je pred prvo svetovno vojno pošiljal v muzej graščak A. Stare (med seliščno keramiko je bila tudi rimska, morda pa tudi predhalštatska), delno pa še najdba surovega železa na Erjavcih, o katerem poroča Müllner. Poleg omenjenih lokaliziranih nekropol poznamo še slučajne halštatske najdbe brez določene lokacije.
Iz latenskega obdobja poznamo udarni nož in danes izgubljeno sulico (Müllner, Argo 6, 1898, 56); Ložar pa je v že omenjeni Staretovi drevesnici odkril leta 1939 tri žgane poznolatenske oz. že rimske grobove. Celotno prazgodovinsko gradivo s karto prazgodovinskih najdišč objavlja Gabrovec, Kamniški zbornik 10, 1965, 96 ss. Prim. še. Mengeški zbornik 1, 1954, 10 ss. Müllner, Argo 6, 1898, 56. Isti, Geschichte des Eisens (1909) 52, 57.
Številne so tudi rimske najdbe, zaradi katerih so že zgodaj domnevali v Mengšu oz. njegovi okolici rimsko postajo Ad Quartodecimo. Grobovi na ozemlju Staretove graščine se omenjajo že v letih 1834 in 1846. Leta 1843 izkopan zidan grob in v njem najdeno solznico iz časa Karakale omenja Deschmann, Führer (1888), 104. Dva grobova sta bila izkopana leta 1858 na Kebrovem posestvu (Rutar, MZK 20, 1894, 184). V že omenjeni Staretovi drevesnici je 1939 R. Ložar izkopal dva kasnorimska skeleta s fibulo in Konstantinovim novcem. V zahodnem delu Mengša, jugozahodno od drevoreda, so pri planiranju našli dva rimska zidova, mnogo keramike in bronasto oljenko. Nekoliko bolj severozahodno so leta 1952 našli in delno uničili nekaj žarnih rimskih grobov iz 3. stol. Napisni kamen AIJ 216 (danes vzidan v Kranju) postavlja Apian iz 16. stol. v Mengeš. Celotni pregled rimskega Mengša daje Šašel, Mengeški zbornik 1, 1954, 13 ss.
Drnovo. Rimsko najdišče.
Pri zidavi mengeškega župnišča je bilo leta 1899 odkrito staroslovensko grobišče. Kulturno pripada köttlaški skupini. Schmid, Carniola 1, 1908, 33 ss. Bregant, Mengeški zbornik 1, 1954, 17 ss. Steklena čaša, ki je bila najdena hkrati s skeleti, je že kasnejša (Benetke 15.-16. stol.), Haevernick, Jahrbuch RGZM 8, 1961, 132, tab. 51/3.
Za "Ravbarjevim gradom" in na prostoru tovarne glasbil najdeni skeleti časovno niso opredeljeni.
