Doba:
V bližini današnje železniške postaje Ivančna gorica, pri žagi Višnjici, je bil najden miljnik CIL III 4616 = 11322 (v NM Lj). Rutar, MZK 18, 1892, 204, dopušča možnost večjega naselja na gozdnatem griču nad Ivančno gorico. Verjetno je z istega mesta kot prvi miljnik ali vsaj iz bližine tudi drugi, AIJ 594, ki stoji danes na križišču nekdanje državne ceste in ceste Stična - Krka, v bližini žel. postaje Ivančna gorica (Stična). Ohranjen je steber, ki rabi za podstavek znamenju. Na stebru je antični napis odstranjen in nadomeščen z novim, ki ga je dal vklesati 1583 stiški opat Lavrentius Rainer (1580 - 1601). Najdišče obeh miljnikov, ki se v literaturi običajno omenja pod zaselkoma Hudo (Malo Hudo) ali pa Stranska vas, je domnevno rimska postaja Acervo. Na mestu, kjer so našli ta dva miljnika, se glavna rimska cesta iz smeri Šmarje - Višnja gora združi s stransko, ki se je odcepila od glavne pri Cikavi (tam). Od tod se domnevno odcepi vicinalna pot v Stično, glavna pot pa teče proti vzhodu po severni strani železniške proge prek Stranskih in Meniških njiv do Rogovilca in nato po polju južno od Glogovice in Radohove vasi. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 20 ss. Müllner, Emona (1879) 24, 95, 264, 265. Rutar, MZK 18, 1892, 204. Črnologar, MZK 25, 1899, 150, in IMK 14, 1904, 142, in Vojvodina Kranjska (1912) 16. Kastelic, Situla 1, 1960, 4. Glej še Deschmann, MZK 12, 1886, 17, in 13, 1887, LXXXV.
