Doba:
Pri km 20,45 železniške proge so med gradnjo 1892 izkopali v globini 50 do 80 cm rimske grobove, obdane s kamnitimi ploščami, omenjata se še dve oljenki, ena znamke Ianuari.
Pri km 23,45 - 23,46 so izkopali lonec in keramične črepinje. Rutar, MZK 18, 1892, 186 ter 239. Müllner, Argo 1, 1892, 59 ss. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 19.
Doba:
Zahodno od župne cerkve, "Na Režilah", je stalo prazgodovinsko gradišče. Pod hribom omenjajo prazgodovinske in rimske grobove.
Leta 1896 so našli zahodno nad vasjo na vrtu za gostilno Škerjanec (h. št. 21) šest do deset rimskih grobov, v katerih sta bila balzamarija (NM Lj, inv. R 2720, 2721), oljenki (ena znamke Sereni; inv. R 2722) in več novcev, med njimi Trajanov in Favstine. Rimske ostanke (hkrati s prazgodovinskimi) so našli tudi pri kozolcu hiš. št. 25 in 26 ter na stavbišču hiše št. 31 (oboje leta 1897). Ob polaganju vodovodnih cevi skozi vas so 1897 odkrili rimske starine, posebno pri km 14 in 14,25 nekdanje državne ceste; enako še enkrat 1899 pri km 14 pa rimske steklene posode. Rimska cesta je tekla ob nekdanji državni cesti. Najdbe hranita NM Lj, inv. R 1794 in 2720-2723, in NM Dunaj, inv. 6828-6834, 28220.
Rimske najdbe omenjajo več ali manj strnjeno od vasi Tlake in Razdrto prek Šmarja, ob Farovškem hribu in na poti v Podgorico in (ob gradnji železnice) skozi Sap in dalje do Paradišča (glej tam); prejkone zaznamujejo potek ceste, ki je tekla od vasi Tlake do Šmarja skoraj po trasi nekdanje državne ceste, od Šmarja dalje pa severno (levo) od nje po dolinici med Sapom in Paradiščem po južnem pobočju Magdalenske gore proti Perovem. Od Šmarja oz. Cikave (glej tam) se je odcepila stranska pot naravnost proti jugu in vodila mimo žel. postaje v Grosupljem južno od sedanje ceste proti Hudemu oz. Stranski vasi ob Višnjici. Najdišče je bilo znano že Globočniku, AKK (1889); Rutar, MZK 19, 1893, 139; 23, 1897, 186; IMK 6, 1896, 47; 9, 1899, 34. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 19. Pečnik, IMK 14, 1904, 135. Različnik, DiS 7, 1894, 317.
