Doba:
Na hrbtu, poraslem z gozdom, je bilo pri 78 km kamnu od Ljubljane približno 25 prazgodovinskih gomil. Pečnik je 1895 - 1896 prekopal 21 gomil in dobil v eni povprečno deset revnih grobov. Gradivo je v NM Dunaj, inv. 33258, 33281 - 33433, večinoma iz mlajšega halštata: posode na votli nogi, okrašene z bradavicami in vrezi, dve bronasti posodi, kačaste in vozlaste fibule, steklene in jantarjeve jagode itd. (WPZ 2, 1915, 118 ss).
Prat tako je iz Brusnic rimska portetna glava iz belega kamna (zdaj v DM Novo mesto) in 7,5 cm visok bronast kipec Jupitra (NM Lj, inv. R 2476, 2857; Deschmann, Führer [1888] 106).
Tudi na koti 283 so našli pološčene lončke (IMK 5, 1895, 206).
V Hajdini pri Brusnicah je odkril Pečnik prazgodovinsko naselbino in rimske grobove z žganim pokopom (MZK 27, 1901, 170).
NM Lj hrani v svojih zbirkah iz Loke pri Brusnicah dve rimski (?) podkvi (inv. R 2712 - 2713).
Doba:
Od Rateža proti Brusnicam omenja Pečnik 14 gomil. 1895 je prekopal 10 gomil za NM Dunaj (IMK 14, 1904, 37). Očitno gre za nekropolo, ki sodi pod Brusnice (glej Male Brusnice). Kušljan (rk. Zapisnik v NM Lj, 28. 5. 1899) je kupil rimski novec, najden na Ratežu.
