Gomile

Na gomilah

Dobrava

Dobrnič

Novo mesto

grobišče

gomilno grobišče

starejša železna doba (od 750 B. C. do 300 B. C.)

Dobrava

Šašel

210

Gomile, skupno okoli 40 (Žmavc, NM Lj zvezek 1, 37), omenjajo v gozdu pri Dobravi, kjer so zelo uničene (Pečnik, DiS 5, 1892, 226), na nekdanjem pašniku vzhodno od vaške cerkve (Rutar, IMK 9, 1899, 48, in Pečnik, IMK 14, 1904, 33), na posestvu Fr. Vice (NM Lj, koresp. Kušljan - Müllner, 23. II. 1897), na posetvu Fr. Tome (n. nm. 13. 8. 1897). Prim. tudi splošne omembe: Deschmann, Führer (1888) 91; F. Orožen, Vojvodina Kranjska (1902) 9; Ložar, Vodnik (1931) 48. Izkopaval jih je pretežno Pečnik, delno v sodelovanju s Szombathyem, v letih 1896 - 1898; izgleda, da več ko 24, z nad 200 skeletnimi halštatskimi pokopi. Prim. kratke zapiske: Andrian - Werburg, MAGW 28, 1898 [28], in MZK 24, 1898, 72; Pečnik, IMK 14, 1904, 44, in NM Lj rk. fasc. Kranjske manjše najdbe I/32, 8. 4. 1897 ter I/46, 15. 5. 1898; dalje koresp. Szombathy - Pečnik, 15. 4. 1898, 30. 4. in 3. 5. 1898. Najdbe (med katerimi omenjajo dvogrebenasto čelado: Andrian - Werburg, n. n. m., meč: JfA 4, 1910, Bb. 106 b, dalje pasne spone: Ložar, GMS 15, 1934, 40, in F. Stare, AV 3, 1952, 207, fibule: Rutar, IMK 4, 1894, 129, jantar in druge okrasne predmete: (Gabrovec, Dolenjska [1956] 36) je nakupoval tudi Kušljan (NM Lj, rk. Zapisnik z dne 22. 11. 1897 in 5. 6. 1909) in so zvečine na Dunaju (NM, inv. 56383 - 56491 in 66205 - 66554), nekaj jih hrani NM Lj, inv. P 2711 - 2786, 4561, 4591 - 4638, 11302 - 11328. Iz gomil poznamo tudi poznejše latenske pokope. Dunajsko gradivo je sedaj obdelala Frederike Prean, Dobrava, ein hallstattzeitliches Hügelgräberfeld, Innsbruck (rokopisna disertacija 1969); ljubljansko gradivo je obdelala V. Stare, AV 24, 1973, 744 ss. Omenjajo tudi rimske izkopanine (glej NM Lj, inv. R 3889); Globočnik, AKK (1889) in Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 26; prim. tudi Pečnik, rk. NM Lj (fasc. CCK Dobernič). Na njivah, kjer je izkopaval, omenja Pečnik, IMK 14, 1904, 33, tudi ostanke zidovja (po njem iz turških časov). Pripadajoče gradišče glej Korita.
Ves halštatski kompleks z naseljem nad vasjo Korita se omenja pogosto tudi pod Dobrničem.

Korita

Šašel

211

Gradišče (310 m) se vzpenja jugozahodno od vasi; na njem sledovi večjega halštatskega naselja z dobro vidnimi nasipi, katerih obseg je ca. 700 m. (Dobro skico halštatsko - latenskega naselja objavlja O. H. Frey, VS 13 - 14, 1968-1969, 19. Starejše omembe glej pri Pečnik, rk. Novo mesto, 92, in Žmavc, rk. Dolenjska, 7 v NM Lj; Pečnik, IMK 4, 1894, 7, govori o vencu nasipov; Rutar, LMS 1890, 120, in 1892, 180, pa o dvodelnem gradišču). Po Pečniku (Novo mesto, 92) je bil nasip zložen iz kamenja (in utrjen s palisado; IMK 4, 1894, 7), na platoju se vidijo mesta, kjer so stale hiše (po Pečniku keltske), v sipu so črepinje in kosti; številne predmete so našli kmetje pri postavljanju apnenice. Pečnik piše, da je odkril tudi kovačnico; Rutar, IMK 9, 1899, 48, omenja žlindro blizu enega od obeh vhodov v gradišče. Topilnico oziroma železarstvo na gradišču omenjajo Müllner, Typische Formen (1900) 9, in Geschichte des Eisens (1909) 73, ter Argo 2, 1893, 144, in 4, 1895, 6; dalje, Rutar, LMS 1890, 120, in MZK 24, 1898, 72; Pečnik, LZ 12, 1892, 692; Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 26. Zdi se, da je Pečnik na gradišču tudi kopal, prim. koresp. Szombathy - Pečnik, 14. 5. 1898 (v NM Lj). Od prazgodovinskih izkopanin hrani NM Lj le dva predmeta, inv. P 4565 ter 5074, prim. Müllner, Typische Formen (1900) tab. 22/13. Naselje omenjajo (brez podrobnosti) tudi Hrovat, Novomeško okrajno gravarstvo (1885) 77; Andrian - Werburg, MAGW 28, 1898 [28]; F. Orožen, Vojvodina Kranjska (1902) 8.
Pripadajoča nekropola je ugotovljena na poljih ob vznožju Gradišča: Na gomilah (Hrovat, Novomeško okrajno glavarstvo [1885] 77, ki omenja izkopavanja na njih); na pašniku Gomile (Žmavc, rk. Dolenjska, 7, v NM Lj); na zemljišču, ki je bilo last Fr. Smoliča (prim. koresp. Kušljan - Müllner, 24. 11. 1898); dalje proti Revi, Artmanji vasi, Dobrniču na sever in proti Dobravi na jug (glej tam; tu so očitno najvažnejše nekropole), skupno, kot je videti, več ko 100 gomil.
Ob cesti iz Korit v Dobravo so bila odkrita mozaična tla iz 4. stol. n. š. (Rutar, IMK 9, 1899, 49), rimsko zidovje, opeke, svinčene cevi, koščki žlindre in raztaljen svinec (Deschmann, Führer [1888] 91; Müllner, Geschichte des Eisens [1909] 73; Pečnik, rk. Novo mesto, 94; Žmavc, rk. Dolenjska, 7 [v NM Lj]). Pečnik (n. n. m.) piše o odkritju opekarne na južni strani vasi. Po vaških njivah so rimski grobovi, na vrtu hiše p. d. Scheiserl opečni (Pečnik, n. n. m.); pri. kratke zapiske: Rutar, IMK 9, 1899, 49; Pečnik, LZ 10, 1890, 381, in IMK 14, 1904, 33. NM Lj hrani iz njih inv. R 2493 in 3616.
Na neki njivi je bil izkopan lonec z nad 100 rimskimi srebrniki; Hitzinger, MHK 9, 1854, 94, omenja med njimi kove vladarjev Vespazijana, Trajana, Antonina Pija in Favstine (prim. tudi MHK 6, 1851, 26), vse je bilo prodano zlatarju. Najdbo omenjajo tudi Radics, AKK (1864) 18; Globočnik, AKK (1889); Rutar, IMK 9, 1899, 49; Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 74; Pečnik, rk. Novo mesto, 94; Žmavc, rk. Dolenjska, 7 (v NM Lj) in Gabrovec, Dolenjska (1956) 30.

169/B1

DOBRAVA

Deschmann K.

1888

Stare V.

Gomile pod Koriti na Dolenjskem

Arheološki vestnik 24

1973

744-779

Parzinger H.

Hallstattzeitliche Grabhügel bei Dobrnič

Arheološki vestnik 39-40

1989

529-536