Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Dobrava

Ime najdišča:
/
Kraj:
Dobrava
Enota:
Dobrnič
Področje:
Novo mesto
Vrsta:
posamična najdba
Najdbe:
nakit
Doba:
srednja bronasta doba (od 1500 B. C. do 1250 B. C.)

Podatki o najdišču v Arheoloških najdiščih Slovenije

Kraj:
Dobrava
Avtor:
Šašel
Stran:
210
Doba:
Gomile, skupno okoli 40 (Žmavc, NM Lj zvezek 1, 37), omenjajo v gozdu pri Dobravi, kjer so zelo uničene (Pečnik, DiS 5, 1892, 226), na nekdanjem pašniku vzhodno od vaške cerkve (Rutar, IMK 9, 1899, 48, in Pečnik, IMK 14, 1904, 33), na posestvu Fr. Vice (NM Lj, koresp. Kušljan - Müllner, 23. II. 1897), na posetvu Fr. Tome (n. nm. 13. 8. 1897). Prim. tudi splošne omembe: Deschmann, Führer (1888) 91; F. Orožen, Vojvodina Kranjska (1902) 9; Ložar, Vodnik (1931) 48. Izkopaval jih je pretežno Pečnik, delno v sodelovanju s Szombathyem, v letih 1896 - 1898; izgleda, da več ko 24, z nad 200 skeletnimi halštatskimi pokopi. Prim. kratke zapiske: Andrian - Werburg, MAGW 28, 1898 [28], in MZK 24, 1898, 72; Pečnik, IMK 14, 1904, 44, in NM Lj rk. fasc. Kranjske manjše najdbe I/32, 8. 4. 1897 ter I/46, 15. 5. 1898; dalje koresp. Szombathy - Pečnik, 15. 4. 1898, 30. 4. in 3. 5. 1898. Najdbe (med katerimi omenjajo dvogrebenasto čelado: Andrian - Werburg, n. n. m., meč: JfA 4, 1910, Bb. 106 b, dalje pasne spone: Ložar, GMS 15, 1934, 40, in F. Stare, AV 3, 1952, 207, fibule: Rutar, IMK 4, 1894, 129, jantar in druge okrasne predmete: (Gabrovec, Dolenjska [1956] 36) je nakupoval tudi Kušljan (NM Lj, rk. Zapisnik z dne 22. 11. 1897 in 5. 6. 1909) in so zvečine na Dunaju (NM, inv. 56383 - 56491 in 66205 - 66554), nekaj jih hrani NM Lj, inv. P 2711 - 2786, 4561, 4591 - 4638, 11302 - 11328. Iz gomil poznamo tudi poznejše latenske pokope. Dunajsko gradivo je sedaj obdelala Frederike Prean, Dobrava, ein hallstattzeitliches Hügelgräberfeld, Innsbruck (rokopisna disertacija 1969); ljubljansko gradivo je obdelala V. Stare, AV 24, 1973, 744 ss. Omenjajo tudi rimske izkopanine (glej NM Lj, inv. R 3889); Globočnik, AKK (1889) in Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 26; prim. tudi Pečnik, rk. NM Lj (fasc. CCK Dobernič). Na njivah, kjer je izkopaval, omenja Pečnik, IMK 14, 1904, 33, tudi ostanke zidovja (po njem iz turških časov). Pripadajoče gradišče glej Korita.
Ves halštatski kompleks z naseljem nad vasjo Korita se omenja pogosto tudi pod Dobrničem.

Karte

Atlas Slovenije 1985:
169/B1
ROTE ime:
DOBRAVA

Prva omemba

Prva omemba:
ANSl
Leto:
1975

Objave po l. 1965

Avtor:
Šinkovec I.
Naslov:
Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe. - V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I
Publikacija:
Katalogi in monografije 29
Leto:
1995
Strani:
119,120 (št. 253)