Doba:
Gradišče (310 m) se vzpenja jugozahodno od vasi; na njem sledovi večjega halštatskega naselja z dobro vidnimi nasipi, katerih obseg je ca. 700 m. (Dobro skico halštatsko - latenskega naselja objavlja O. H. Frey, VS 13 - 14, 1968-1969, 19. Starejše omembe glej pri Pečnik, rk. Novo mesto, 92, in Žmavc, rk. Dolenjska, 7 v NM Lj; Pečnik, IMK 4, 1894, 7, govori o vencu nasipov; Rutar, LMS 1890, 120, in 1892, 180, pa o dvodelnem gradišču). Po Pečniku (Novo mesto, 92) je bil nasip zložen iz kamenja (in utrjen s palisado; IMK 4, 1894, 7), na platoju se vidijo mesta, kjer so stale hiše (po Pečniku keltske), v sipu so črepinje in kosti; številne predmete so našli kmetje pri postavljanju apnenice. Pečnik piše, da je odkril tudi kovačnico; Rutar, IMK 9, 1899, 48, omenja žlindro blizu enega od obeh vhodov v gradišče. Topilnico oziroma železarstvo na gradišču omenjajo Müllner, Typische Formen (1900) 9, in Geschichte des Eisens (1909) 73, ter Argo 2, 1893, 144, in 4, 1895, 6; dalje, Rutar, LMS 1890, 120, in MZK 24, 1898, 72; Pečnik, LZ 12, 1892, 692; Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 26. Zdi se, da je Pečnik na gradišču tudi kopal, prim. koresp. Szombathy - Pečnik, 14. 5. 1898 (v NM Lj). Od prazgodovinskih izkopanin hrani NM Lj le dva predmeta, inv. P 4565 ter 5074, prim. Müllner, Typische Formen (1900) tab. 22/13. Naselje omenjajo (brez podrobnosti) tudi Hrovat, Novomeško okrajno gravarstvo (1885) 77; Andrian - Werburg, MAGW 28, 1898 [28]; F. Orožen, Vojvodina Kranjska (1902) 8.
Pripadajoča nekropola je ugotovljena na poljih ob vznožju Gradišča: Na gomilah (Hrovat, Novomeško okrajno glavarstvo [1885] 77, ki omenja izkopavanja na njih); na pašniku Gomile (Žmavc, rk. Dolenjska, 7, v NM Lj); na zemljišču, ki je bilo last Fr. Smoliča (prim. koresp. Kušljan - Müllner, 24. 11. 1898); dalje proti Revi, Artmanji vasi, Dobrniču na sever in proti Dobravi na jug (glej tam; tu so očitno najvažnejše nekropole), skupno, kot je videti, več ko 100 gomil.
Ob cesti iz Korit v Dobravo so bila odkrita mozaična tla iz 4. stol. n. š. (Rutar, IMK 9, 1899, 49), rimsko zidovje, opeke, svinčene cevi, koščki žlindre in raztaljen svinec (Deschmann, Führer [1888] 91; Müllner, Geschichte des Eisens [1909] 73; Pečnik, rk. Novo mesto, 94; Žmavc, rk. Dolenjska, 7 [v NM Lj]). Pečnik (n. n. m.) piše o odkritju opekarne na južni strani vasi. Po vaških njivah so rimski grobovi, na vrtu hiše p. d. Scheiserl opečni (Pečnik, n. n. m.); pri. kratke zapiske: Rutar, IMK 9, 1899, 49; Pečnik, LZ 10, 1890, 381, in IMK 14, 1904, 33. NM Lj hrani iz njih inv. R 2493 in 3616.
Na neki njivi je bil izkopan lonec z nad 100 rimskimi srebrniki; Hitzinger, MHK 9, 1854, 94, omenja med njimi kove vladarjev Vespazijana, Trajana, Antonina Pija in Favstine (prim. tudi MHK 6, 1851, 26), vse je bilo prodano zlatarju. Najdbo omenjajo tudi Radics, AKK (1864) 18; Globočnik, AKK (1889); Rutar, IMK 9, 1899, 49; Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 74; Pečnik, rk. Novo mesto, 94; Žmavc, rk. Dolenjska, 7 (v NM Lj) in Gabrovec, Dolenjska (1956) 30.
