Doba:
Na strmem hribu Vinkov vrh (340 m), neposredno SZ od istoimenske vasi, je veliko prazgodovinsko gradišče - imenovano Gradec ali Cvinger - s pripadajočim grobiščem v bližini. Z gostim grmovjem in gozdom obrasli hrib ima na vrhu dobro ohranjen nasip, širok v osnovi 4 m, visok pa 2 - 3 m. Obzidje meri po Pčeniku (LZ 12, 1892, 692 ss) 2000 korakov, po Müllnerju (Geschichte des Eisens [1909] 71 ss) pa 620 m. Vhoda v gradišče sta bila na severovzhodu in jugovzhodu, kjer je nasip najbolj visok. Okop gradišča je delno izkopaval Pečnik 1894 ter ugotovil, da so bili ob robu nasipa zabiti leseni koli.
V notranjosti gradišča, kjer je 15 m globoka kraška vrtača "Dol" z obsegom 300 m, je Pečnik istega leta izvedel sondažna izkopavanja. Po njegovem opisu (rk. Novo mesto, 97 ss) sodeč je zadel na več kovačnic, topilnic železa in dosti žlindre. V neki 2 m globoki odpadni jami je našel lončenino, živalske kosti, vretenca za prejo itd. Po Cirku (Ponedeljski poročevalec, 28. 7. 1952) so na južnem delu gradišča vidni še obrisi treh stavb, kupi kamenja pa kažejo na ostanke prazgodovinskih hiš še na drugoh mestih v notranjosti.
Z Vinkovega vrha omenjajo tudi najdbo Vespazijanovega novca (rk. Razni pisci Müllnerju, 27. 12. 1893).
Na Vinkovem vrhu naj bi stala tudi rimska utrdba (Pečnik, Vojvodina Kranjska [1912] 13); o drugih rimskih najdbah iz te okolice glej Dvor in Mačkovec!
Drugo prazgodovinsko najdišče v tem kompleksu leži jugovzhodno od vrha Bukovec in ga imenujejo Cvinger. Od tod omenja Müllner (o. c. 72) železno žlindro in zdaj izgubljen srebrni okras ter novce Valerijana in Salonine.
Okoli vsega gradišča na Vinkovem vrhu so prazgodovinske gomile (IMK 4, 1894, 7 ss), vendar danes še ne poznamo njihove točne razvrstitve. Skupino 20 gomil na mali ravnici vzhodno od gradišča - ob poti v vas Vinkov vrh - omenja Müllner (o. c.), medtem ko jih je po Hoernesu (WPZ 2, 1915, 117 ss) samo 16. Deset gomil te skupine, na travnikih lastnice J. Poka iz Žužemberka - parc. št. 163/1 in 1493 k. o. Dvor je prekopal Pečnik 1895 za NM Lj. Iz Kušljanovih zapiskov (rk. Kušljan - Müllner, 26. 1. in 24. 11. 1897) izhaja, da je teh gomil več, saj navaja takratne lastnike gomil, od katerih je kupil pravico kopanja za NM Lj, in sicer od F. Strugarja in F. Smoliča šest gomil; od F. Štrumbelja tri gomile, od J. Poka 12 gomil (dve veliki) in tri gomile na ledini Na Gomilah.
Deset odkopanih gomil - med njimi je bila ena 90 korakov dolga in 60 korakov široka - je vsebovalo izključno skeletne grobove, samo v eno veliki gomili so bili tudi žgani grobovi (Deschmann, Führer [1888] 63 ss). Na robu večje gomile so našli s kamni obložen grob, predeljen s ploščo. Prvi del je vseboval skeletni grob z bronasto čelado, železno sekiro, sulične osti, bronasto posodo in rdeče glinaste lonce. V drugem delu groba pa je bil na bronasti pločevini pepel mrliča, okrog pa bronaste posode, sulice in puščične konice (WPZ 2, 1915, 117 ss). V eni gomili s 50 pokopi našteva Kušljan med pridatki sedem bronastih sekir, čelado, fibule in ogrlico iz jantarjevih jagod, v drugi gomili pa je našel ob okostjih vojščakov po dve sulici, sekiro in nožiček (rk. Novo mesto, 97 ss). Izkopanine iz teh gomil objavlja V. Stare (AV 15-16, 1964-65, 215 ss) in jih opredeljuje v obdobje Ha C do kraja Ha D.
V gozdu jugovzhodno od Gradca je menda še ena velika neprekopana gomila (Žmavc, rk. Dolenjska, 13).
Severno od Vinkovega vrha je 190 m dolga in 100 m široka neprekopana gomila (IMK 9, 1899, 49).
Posamezni grobovi iz halštatske dobe so tudi na severozahodnem vznožju grebena proti vasi Mačkovec (IMK 14, 1904, 34).
Zahodno od Gradca je na njivah Mačkovca več (5?) prazgodovinskih neprekopanih gomil (IMK 14, 1904, 34, in LZ 12, 1892, 693).
Pri kapeli Stari pil pri Mačkovcu je prazgodovinsko grobišče (IMK 9, 1899, 49).
Najdbe s te postojanke hrani NM Lj, inv. P 2042 - 2198, 4639 - 4700, 4715 - 44725, 6255 - 6256, 11329 - 11342.
