Doba:
Prazgodovinsko gradišče (po Pečniku, IMK 4, 1894, 8, ne le halštatsko, ampak tudi latensko) s ca. 400 m dolgim nasipom. Globočnik, AKK (1889). Pečnik, IMK 14, 1904, 37, omenja, da so našli kmetje po okolišnjih njivah halštatske grobove; isti omenja tudi latenski grob (rk. Novo mesto, 22) in gomile (na primer, NM Lj, fasc. Razno II/20, 5. 1. 1902 ter 13. 1. 1902).
Na hribu Trbinc domnevajo poznoantično zatočišče Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 26, in Saria, GMS 20, 1939, 148, in 22, 1941, 38, ter JÖAI 36, 1946, Bb. 60. Na severnem parobku gozda na vrhu Trbinca je bil 1848 izkopan CIL III 3913+add. p. 1737 - na prostoru so tudi sledovi zidovja -, vzidan nato v hram kmeta Papeža, pozneje prepeljan v NM Lj. Glej Freyer, MHK 6, 1851, 27. Arneth, Analecten 1851, 5. Müllner, Emona (1879) 98 in 274. Pečnik, rk. Novo mesto, 23 in druge. Na hribu so našli tudi novec vladarja Anastazija I (491 - 518); Hrovat, Novomeško okrajno glavarstvo (1885) 74, in Steklasa, Šent Rupert (1913) 11. Zgodnjesrednjeveško železno orodje Deschmann, Führer (1888) 122, pripisuje merovinškemu obdobju.
