Doba:
Sintetični pregled arheoloških najdišč v Novem mestu, o zgodovini izkopavanj in stanju raziskav do 1968 je dal Knez, Novo mesto 1365-1965 (1969) 12 ss, kjer je našteta tudi vsa starejša literatura.
Novo mesto je bilo intenzivno naseljeno skozi vse prvo tisočletje pred n. št. in doseže v halštatskem času svoj vrh kot sedež plemenskega kneza in važen center v železnodobni kulturi vzhodnoalpskega prostora. V 3. stoletju ga naselijo Tavriski, v 1. stoletju pred n. št. pa še zadnji prazgodovinski doseljenci Latobici. Rimskodobne najdbe kažejo na življenje naselbine vse do pozne antike, medtem ko najdbe iz zgodnjega srednjega veka zaenkrat še niso znane.
Prazgodovinska naselbina v Novem mestu je bila zgrajena na naravno izoblikovani terasi severno nad današnjim mestom, na Marofu. Močno utrjeno gradišče je eliptično-pravokotne oblike, približno 250 x 100 m z obsegom ok. 700 m. Na vzhodni in severni strani je utrjeni strmi rob naselbine še dobro viden. Vhod v naselbino je bil na severovzhodni strani, koder je še danes dostop na gradišče. Slučajne najdbe lončenine in hišnega lepa so znotraj gradišča številne. Trajanje prazgodovinske naselbine na Marofu še ni bliže ugotovljeno, vendar sklepamo po grobnih najdbah iz Novega mesta in po analogijah iz Stične, da je bila obljudena skozi vse 1. tisočletje pr. n. š. in v rimskem času.
Prazgodovinske nekropole v Novem mestu so bile urejene na več mestih. Najstarejše grobove (Ha B 1) smo našli ob rimski nekropoli v Bršljinu (gl. Bršljin!). Nekoliko mlajša je nekropola žarnih grobov iz najzgodnejšega halštatskega časa (Ha B 3 - Ha C 1) na Mestnih njivah, na grebenu severovzhodno nad prazgodovinsko naselbino na Marofu. Na tej nekropoli so 1959 in 1960 izkopali 49 grobov z zelo velikimi kroglastimi žarami s plastično nazobčanim rebrom. S pridatki so grobovi zelo revni, zato sodijo v obdobje "obubožanega" Ha B časa, ki zaključuje žarnogrobiščno tradicijo in stoji že na pragu vzhodnoalpske halštatske kulture (Knez, AV 17, 1966, 51 ss).
Zelo blizu, severno nad gradiščem na Marofu, je bilo urejeno drugo grobišče z najmanj dvema halštatskima gomilama, ki sta ju za NM Dunaj prekopala 1894 pečnik in R. Hoernes. Vzhodno od teh dveh gomil je bilo še manjše plano grobišče latenskih grobov. Nekaj jih je 1954 izkopal Šribar (AV 9-10, 1958-59, 108 ss).
Ob jugovzhodnem vznožju naselbine na Marofu, na prostoru sedanje Občinske skupščine (prej Okraja oz. Okrajnega glavarstva, Ljubljanska c. 2) je bila večja nekropola poznolatenskih žganih grobov iz 1. stoletja pr. n. š. in neposredno ob njih še rimskodobni žgani grobovi, ki segajo v 4. stoletje. Prvič je bilo to grobišče načeto 1890, ko so gradili nov odsek Ljubljanske ceste pod Marofom. Najdbe tega izkopavanja so v NM Lj (Müllner, Slovenec, 4. 10. 1890; Rutar, LMS 1891, 192 ss; Rutar MZK 17, 1891, 197 ss). Drugič so to nekropolo prekopavali 1902, ob gradnji novega poslopja za okrajno glavarstvo, in odkrili pretežno rimske grobove, gradivo pa spravili v NM Lj (MZK 1, 1902, 46 ss, 118 in 403. Much, MZK 2, 1903, 302. Komatar, MMK 17, 1904, 54 ss).
Med gradnjo železnice 1893 so našli v neposredni bližini železniške postaje v Bršljinu tri prazgodovinske topilnice za železo in manjšo kovačnico ob njih (Müllner, Geschichte des Eisens [1909] 67 ss).
V ragovski ali Smolovi hosti, vzhodno od Novega mesta, je 1905 Schmid prekopal dve manjši halštatski gomili. V eni izmed njih, imenovani Malenškova gomila, je našel grob s konjsko opremo, cisto in situlo (Carniola 1, 1908, 202 ss). Eno manjšo gomilo je odkopal Schulz 1890 v mestnem gozdu ali Portovaldu (Slovenski narod, 26. 9. 1890; Rutar, LMS 1891, 192 ss).
Na ledini Znančeve njive, med Kristanovo cesto in Krko v Kandiji, na desnem bregu, je bila največja prazgodovinska nekropola v Novem mestu. Obsegala je najmanj šest velikih halštatskih gomil in ob njih še obsežno plano grobišče keltskih žganih grobov. Na tej nekropoli so že 1939 našli bronast oklep (Gabrovec, Situla 1, 1960, 27 ss), leta 1941 pa še nadaljnje grobove z daritvenim trinožnikom (Gabrovec, AV 19, 1968, 157 ss). Od 1967 dalje je DM Novo mesto odkopal štiri gomile in del keltskega grobišča zahodno ob njih. Vse gomile so bile zgrajene po enaki zasnovi: pokop skeleten, grobovi urejeni v krogu na obodu gomile, brez izrazitega osrednjega groba. Gomile so imele premer do 30 m, vsebovale pa so okrog 30 grobov. Pri dveh gomilah smo ugotovili skromnne sledove kamnitega venca, ki je na zunaj omejeval gomilo. Vse gomile so po svoji velikosti in številu grobov izrazite rodovne gomile, značilne za halštatsko obdobje na Dolenjskem. Medtem ko sodijo prve najdbe s tega območja, oklep, trinožnik itd., v horizont knežjih grobov (Ha C 2), pa so vse po 1967 izkopane gomile iz najmlajše halštatske stopnje v Sloveniji s horizontom negovskih čelad in certoških fibul na samostrel, saj so izkopali več situl, cisto, dve čeladi, pasne spone, boljšo lončenino ter veliko steklenega in jantarnega nakita.
Neposredno severovzhodno ob gomilnem grobišču na Znančevih njivah je bila urejena keltska nekropola, deloma uničena ob gradbenih delih (F. Stare, Arheološka poročila [1950] 39 ss), po 1967 pa je bilo odkritih še 63 grobov. V keltskih grobovih prevladuje keramika, manj je kovinskih pridatkov. V enem izmed grobov so našli prozopomorfni kantaros z dvema moškima portretoma in dvema ročajema v obliki stiliziranih kačjih glav, ki skupaj z drugimi najdbami opredeljujejo to grobišče v srednjelatensko obdobje.
Rimske grobove so odkrili na jugovzhodnem vznožju Marofa, neposredno ob poznolatenskih grobovih na območju Okrajnega glavarstva ob Ljubljanski cesti. To grobišče je bilo z gradbenimi deli večkrat prizadeto: leta 1890, 1902 in 1954 (S. Petru, Novo mesto 1365-1965 [1969] 70 ss). Razmeroma številne najdbe kažejo, da so na tem mestu pokopavali od 1. do 4. stoletja. Več hišastih žar in latenoidne oblike loncev dokazujejo močan keltski element staroselcev. Vse najdbe so v NM Lj.
Nekaj rimskih grobov so našli tudi v neposredni mestni okolici (Šribar, AV 9-10, 1958-59, 108 ss).
V Novem mestu izkopano gradivo hranijo: NM Dunaj, inv. 33522-33527, 40159-49160, 66013-66204, 68096-68097; KH Dunaj, inv. XI 975; Joanneum, Graz, inv. 10286-10288; NM Lj, inv. P 3866-3872, 5093-5099, 6100-6132, 6346-6389, 6690-6691, 10016-10019, 10165-10194, 10485-10498, 11415-11466, 11613-11627, 12184-12204, pod R 1443-1584, 1743-1745, 3759-3885, 8077-8078. DM Novo mesto, inv. 104-113, 116, 118, 137-150, 154-220 ter R 1-21, 53-37, 61-71 in še neinventarizirane najdbe; PM Celje, inv. 79.
