Cerkev je, kot stavba, očitno mnogo mlajša od prve omembe l. 1331. Prezbiterij ima morda še deloma gotske stene. Približno 20 m nad cerkvijo je dvonadstropna poznoromanska kostnica, v tlorisu rotunda s polkrožno apsido. V kletnem delu so še danes lobanjske in dolge kosti prekopanih pokojnikov. Kostnica postavlja obstoj farnega pokopališča vsaj v 13. stoletje. Najbolj verjeten pa je sočasen začetek gradu in cerkve. (po Pleterski A., Topografski zapisnik, 8. 5. 1996, povzela L. Lavrenčič)