Doba:
Prazgodovinsko naselje domneva Rutar, MZK 25, 1899, 54, in sicer vzhodno ob koti 216. Zahodno od vasi so ob okrajni cesti iz Otočca proti Novemu mestu na desni župnijske njive, na njih gomile, kjer so priložnostno pogosto odkrivali starine. Leta 1894 sta dve gomili izkopala Hoernes in Pečnik, ena je že bila prekopana (prim. NM Lj, fasc. Razno II/12, 3. 4. 1901), izkopanine so prišle v NM Dunaj (prim. inv. 55315-55318). Šašelj, Zgodovina šempetrske fare pri Novem mestu (1886) 11, omenja tudi priložnostni izkop enega lonca in meča. Na kraju ene gomile sta odkrila 2 x 2 m veliko rimsko grobnico z delno ohranjenim obokom, v nadaljevanju pa še 12 rimskih žarnih grobov. V zvezi s temi najdbami omenjajo kote 190 (gomile), 203 (rimski grobovi in gomile) ter 216 (rimski grobovi, gomile, rimska cesta). Primerjaj še Pečnik, IMK 4, 1894, 164, in 14, 1904, 36, ter rk. Novo mesto, 78. Rutar, IMK 9, 1899, 115, in MZK 25, 1899, 54. Premerstein, Rutar, Römische Strassen (1899) 27. Zdi se, da je v teh gomilah Pečnik izkopaval tudi 1901, prim. seznam predmetov, ki jih je poslal v NM Dunaj (NM Lj, fasc. Kranjske manjše najdbe I/59, 12. 12. 1901).
Gomile so tudi v gozdu nad Otočcem (proti Herinji vasi), omenja jih Šašelj, n. m.; morda so v vinogradu pol ure severno od ceste 1896 odkrili halštatski grob iz tega sklopa, ki ga omenja Rutar, MZK 23, 1897, 185.
Doba:
V gozdu (nad Otočcem, proti Herinji vasi) gomile; prim. Šašelj, Zgodovina šempetrske fare pri Novem mestu (1886) 11, in NM Lj, koresp. Müllner - Kušljan, 16. 12. 1897.
Doba:
Gomile; prim. NM Lj, koresp. Müllner - Kušljan, 24. 7. 1898 ter Zapisnik, 10. 7. 1898.
Doba:
Zraven Starega gradu omenjata prazgodovinsko gradišče Pečnik, IMK 14, 1904, 37, in KLDB, 490. V starograjskem gozdu so gomile. Deschmann, Hochstetter, Denkschriften 42, 1879, 36. Šašelj, Zgodovina šempetrske fare pri Novem mestu (1886) 11. Globočnik, AKK (1889). Rutar, MZK 25, 1899, 54. Pečnik, rk. Novo mesto, 77.
