Doba:
V dolinici tik severno od zahodnega roba vasi ugotavljajo - brez podrobnosti - latensko in rimsko naselje, poročajo tudi o utrdbah in nasipih (prazgodovinskih ?). Prim. Deschmann, Führer (1888) 75. Rutar, LMS 1889, 50, in 1891, 197, dalje, MZK 17, 1891, 139 in 186 (omenja latensko - rimske prehodne najdbe), ter IMK 9, 1899, 47 (hiše so lesene z zidano osnovo). Pečnik, IMK 14, 1904, 33, in rk. Novo mesto, 104 ss. Žmavc, NM Lj, rk. zvezek 1, 32. Cirk, Ponedeljski Poročevalec, 28. 7. 1952. Zdi se, da je Pečnik izkopaval 1885 (NM Lj, rk. fasc. Valična vas CCK).
Na strmem obronku jugozahodno od vasi omenja Rutar, IMK 9, 1899, 47, manjše gradišče, mimo katerega vodi pot k vasi Rebrca.
Jugovzhodno od vasi je po njivah in vrtovih, predvsem ob poti k cerkvi sv. Martina in dalje na Poljane velika halštatska, latenska in rimska nekropola, ki sta jo 1885 in 1886 izkopavala Deschmann in Pečnik in odkoder izvira nič koliko sporadičnih in priložnostnih najdb. Predvsem omenjajo latensko grobišče na njivi kmeta Gnidovca; Deschmann, Führer (1888) 75. Rutar, MZK 17, 1891, 139 (piše o 30 grobovih, med njimi tudi rimske starine), dalje, LMS 1889, 50, in 1891, 197. Omenjena je tudi njiva posestnika F. Pluta (latenske in rimske grobne najdbe); lastnik je v letih pred drugo svetovno vojno izkopal veliko število halštatskih in latenskih grobov; gradivo je brez vsake dokumentacije in grobnih celot prišlo v NM Lj in je po veliki večini še neobjavljeno (cfr. S. Gabrovec, AV 17, 1966, 179). Iz njegovih izkopavanj izhajata tudi ornamentirana situla in čelada negovskega tipa. V. Stare, VS 8, 1960-61, 198, dalje, njiva A. Sadarja (halštatske najdbe, ročaj situle), P. Petru, Šribar, AV 17, 1956, 297. K tej nekropoli prim. tudi kratke zapiske z delnimi popisi izkopanin: Deschmann, MAGW 15, 1885 [72]. Rutar, MZK 17, 1891, 139, ter 23, 1897, 104 in 186, dalje, IMK 9, 1899, 47. Pečnik, IMK 14, 1904, 32, ter rk. Novo mesto, 104. Žmavc, n. m. Cirk, n. m. Iz velike skupine halštatskih, latenskih in rimskih najdb, ki jih hranita NM Dunaj (kamor je najdbe delno pošiljal Pečnik, prim. NM Lj, fasc. Kranjske manjše najdbe I/3, 2. 10. 1896 ter I/26, 27. 1. 1897) ter NM Lj (inv. P 3497, 3518, 3546, 3547, 3566, 3579, 6955, 6959, 6963-7007, 8001, 10479-10482, 10702, 11692-11695, 11790, 12345-12516, 12603-12658, 12906 do 12925, 13053 in R 7154) se odlikujeta ob okrašenih pasnih sponah (F. Stare, Zbornik fil. fak. 2, 1955, 105 ss, dalje J. Kastelic in drugi v zborniku Umetnost alpskih Ilirov in Venetov (1962) večkrat, ter Lucke, Frey, Die Situla in Providence (1962) 74 in 79 - ter halštatska čelada, prim. Gabrovec, AV 1, 1950, 87, in Reinecke, BRGK 32, 1942 (1950) 147 in 195. Poleg novcev Vespazijana in Antonina Pia (Hitzinger, MHK 9, 1854, 93), posebej omenjajo rimski bronast vrč (Rutar, IMK 6, 1896, 243, ter MZK 23, 1897, 104), najdbe rimskih opek, Pečnik, Vojvodina Kranjska (1912) 13, pa tudi rimsko zidano utrdbo.
