Doba:
Ob gradnji šole v Črnomlju so 1888 našli bronasto tulasto sekiro, shranjeno v NM Lj, inv. P 3343 (Carniola 2, 1909, 129; Deschmann, Führer [1888] 81). Po Žmavcu, rk. v NM Lj, Bela krajina, 11, so ob tem odkrili tudi grobove, oljenko, zvite cevi, itd.
Na vrtu župana Puhka so našli precej velike žare, pokrite s skrljo, in velike bronaste obročke. Izkopali so kakih 10-20 planih grobov. Na tem območju so pri delih za stadion črnomaljske gimnazije našli tudi certoško fibulo (Žmavc, n.m.; AV 7, 1956, 297).
Ob kopanju temeljev za hišo na ledini Sadež, parc. št. 189 k. o. Črnomelj, last M. Kramariča, so našli štiri bronaste zapestnice, lok vozlaste fibule in delno ohranjeno vozlasto ovratnico. Gradivo je v BM Metlika (VS 8, 1960-61, 228 ss, in 9, 1962-64, 138).
Leta 1904 so našli na Schweigerjevem zemljišču žaro (Žmavc, n. m.).
Severno od Črnomlja so pri oranju na njivi Starihe našli žare (Žmavc, l. c.).
NM Lj hrani v svojih zbirkah prazgodovinske predmete iz Črnomlja, inv. P 4363-4369, 4958, 6692-6696, 12292.
V Črnomlju so našli več rimskih nagrobnikov in eno aro. V cerkvi sv. Duha je vzidan nagrobnik CIL III 10824. Z območja Črnomlja sta tudi nagrobnika AIJ 488 in AIJ 491, zdaj oba v NM Lj. V Flekovem mlinu ob Lahinji sta bila vzidana votivna ara AIJ 484 = CIL III 10822 in nagrobnik AIJ 487. Oba kamna sta bila nato prenesena v NM Lj. V tem mlinu je pri kolesu še zmerom vzidan nagrobnik AIJ 490 = CIL III 10825. Domnevajo, da je v župni cerkvi v Črnomlju vzidanih še nekaj rimskih spomenikov. NM Lj hrani iz Črnomlja antične izkopanine, inv. R 2664 (ob gradnji šole), 3595-3608 (njiva I. Puhka), 7118.
Pod jezom mestnega mlina je v vodi viden kamnit tlak (Podlogar, Kronika mesta Črnomlja in njega župe [1906] 17).
Leta 1951 je izkopaval NM Lj staroslovansko grobišče na severni strani župne cerkve sv. Petra. Odkopali so pet skeletnih grobov s pridatki. Grobišče spada verjetno v 10. in 11. stoletje z morebitnim starejšim horizontom (Situla 5, 1961, 81 ss). Črnomelj kot najdišče zgodnjesrednjeveških žganih grobov, obsenčnih obročkov in zapestnic omenja že W. Schmid, Carniola 1, 1908, 37 ss, in LZ 28, 1908, 106, kar pa J. Korošec zanika (Zbornik fil. fak. 2, 1955, 96), ker da žgani grobovi kažejo, da je bilo na prostoru okoli cerkve tudi prazgodovinsko grobišče.
