Doba:
Iz Brežic (točneje ni lokalizirano) hrani Joanneum, Graz, štiri bronastodobne srpe (inv. 7929 - 7932, glej JJ 85, 1897, 41), nekaj novcev iz 3. in 4. stoletja (Pichler, Repertorium II [1867] 242, in Text [1879] 43, kjer omenja tudi glinaste vodovodne cevi in drugo; prim. tudi MHS 8, 1858, 40).
Njiva na Krškem polju blizu Brežic (točneje ni lokalizirana): halštatski predmeti, dve situli in 2 okr. lonca (glej ČZN 26, 1931, 143), verjetno od tod tudi bronast figuralni ročaj (PM Brežice, inv. 260); o njem izčrpno F. Stare, AV 4, 1953, 197 ss, in Zbornik fil. fak. Ljubljana 2, 1955, 105 ss. Prim. tudi Gabrovec, Dolenjska (1956) 48, in Knez, Dolenjski list, 22. 12. 1960.
Pri izkopu za temelje veterinarske ambulante in kopanju vodovodnega jarka 1948 so zadeli na žgan keltski grob iz zaključnega latena s pridevki (PM Brežice, inv. 276 - 287; izčrpno poroča Bregant, AV 5, 1954, 378 ss. Šribar, VS 10, 1965, 196. Prim. tudi Ljubljanski dnevnik, 22. 9. 1954).
Miljnik iz časa Septimija Severa, CIL III 4624 + 11321 (ki ga Müllner, Emona [1879] 278, št. 159 identificira s CIL III 4622 + add. p. 1794; Premerstein, Rutar, Römische Strassen [1899] 30, pa ne zavzemata stališča) je bil odkrit 1826 v graščinskem vrtu (prim. Muchar, Steiermark I [1844] 419. Knabl, MHS 3, 1852, 218, in 4, 1853, 46 in 218. ČZN 5, 1908, 201); kje naj bi prvotno stal, ni znano (prim. Saria, GMS 12, 1931, 10).
