Doba:
Zajetje rimskega neviodunskega vodovoda pri izvirku nad vasjo (kota 319) je bilo znano že Pečniku, MZK 13, 1887, CLXXXI; Deschmannu, Führer (1888) 118; Bezlaju, LZ 8, 1888, 564; Rutarju, IMK 9, 1899, 118, in Schmidu, Bericht - Rudolfinum 1908 (1909) 5, in Carniola 2, 1909, 5 (prim. še Pečnik, LZ 10, 1890, 382, in IMK 14, 1904, 194, in Vojvodina Kranjska [1912] 17). Leta 1930 jo je raziskal Saria in podal izčrpno poročilo z načrtom v VHAD 18 - 21, 1937 - 40, 249 ss, kjer posveča posebno pozornost tudi tehničnim detajlom (jez, tlakovi, čistilne naprave, vodna napeljava) ter celotni vodovodni trasi (glej tudi Brvi, Cerklje, Gorenja Pirošica, Zasap ter Neviodunum). Voda je tekla po glinastih ceveh, ki so bile po 56 cm dolge in je bil njihov premer 17 cm. Prim. tudi Saria, GMS 12, 1931, 50 (Globočnikovo mnenje v AKK [1889], da gre za prazgodovinsko najdišče, ni utemeljeno).
