Doba:
Na njivah na hribu Špega so bili odkriti prazgodovinski in rimski grobovi. Po prvih naključnih najdbah je leta 1885 Deschmann kopal tu in ugotovil troje rimskih grobov z bogatimi pridevki (MZK 11, 1885, CXVIII ss). Ko so nekaj let pozneje prišli na dan latenski grobovi z železnimi pridevki, je Pečnik odkril večje grobišče s skeleti, na Poznajevškovi njivi pa rimske grobove. Rutar, MZK 18, 1892, 186 ss. MAGW 23, 1893 [46]. Pečnik, IMK 14, 1904, 133. Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 65. Steklasa, Šent Rupert (1913) 8.
Kraj:
Polšnik (Spodnji, Zgornji)
Doba:
Pečnik domneva tod halštatske najdbe in gomile. (Arhiv NM Lj, Razno I in II, 1902-1907 ter Kranjske manjše najdbe I/20 in 31, 1896-1897). Deschmann, Führer (1888) 123 omenja v NM Lj od tod posode in svetilke (deloma merovinško ?), zdaj pod inv. P 3302-3312 ter R 2088-2090.
Na Zgornjem Polšniku je Pečnik leta 1885 odkrival rimske grobove. Rutar, MZK 18, 1892, 186.
Po najdbi železne žlindre na vzpetini "v Lazah" je Müllner ugotavljal tu topilnico železa. Müllner, Geschichte des Eisens (1909) 52, 65.
Leta 1935 je v tem okolišu kopal W. Schmid. Župančič, Jutro, 23. 10. 1935.
V Boll. Soc. Adr. 15, 1893, 293, omenjena železna sekira s Polšnika je najbrž z grobišča v Koprivniku, odkoder je morebiti tudi del gornjih najdb.
