Doba:
Na vrhu je bila prazgodovinska naselbina, kjer je Schulz severno od cerkve izkopal glinaste posode, vretenca, svitek in obdelan kamen (Hochstetter, Sitzungsberichte 80, 1879, 12 [po separatu]); omenjajo jo pa še Pečnik, DiS 5, 1892, 224 ("rimska utrdba"?), IMK 4, 1894, 8, ter 14, 1904, 132 (gradišče). Ciperle, Kranjska dežela (1899) 70 (gradišče), in Žontar, Kranj (1939) 8 (trdnjava rimskega limesa ?).
Južno pod cerkvijo je bilo odkrito skeletno grobišče, odkoder omenja Pečnik (IMK 14, 1904, 132), ki je leta 1887 kopal tu za ljubljanski muzej, "zapestnice, fibule, sulice, sekire in nože", Hochstetter (Sitzungsberichte 80, 1879, 12 [po separatu]) pa iz desetih grobov, ki jih je prekopal Schulz, "bronast obroček, koščen glavnik, steklene in jantarjeve jagode". Od najdb NM Lj (inv. R 2622-2626, 2627-2628) omenja Deschmann, Führer (1888) 116 ss, dve srebrni fibuli ter glinaste in steklene bisere, Müllner, Typische Formen (1900) 8, 9, tab. 57/15, pa le obe "langobardski S-fibuli". Po AKK (1889) in Pečniku, Radeče in Zagorje, 11, so bili tu merovinški, po Schmidu, LZ 28, 1908, 105 pa staroslovanski, blejskim podobni grobovi (Pečnik, IMK 4, 1894, 79).
