Doba:
Trojane (563 m) - v antiki Atrans - ležijo na sedlu hribovja, ki se spušča od vzhodnih Karavank do savskega kanjona ter ločuje Ljubljansko od Celjske kotline, Kranjsko od Štajerske, v antiki Noricum od Italije. Sedlo je ozko in podolgovato, z njegovih strmih pobočij odtekajo trije potoki v tri doline, Radomlja v Črni graben, Orehovica v dolino Izlak, Bolska proti Vranskemu. Dosedanja raziskovanja, čeprav slabo objavjena in nesistematična, so antično naselbino, s katere prazgodovinskih najdb doslej ni, topografsko dokaj točno omejila. Priložnostno prihajajo najdbe na trojanskih njivah na dan že od nekdaj, Valvasor Die Ehre II, 124, npr. poroča o izrednih množinah rimskih novcev, ki da jih je tam nakupil, tudi napisi s Trojan so znani že iz 16. stoletja (npr. CIL III 5120). Izkopavanja brez pravih poročil pa so dokumentirana za 1846 (župnik Dornik na Stojčevem vtru, omenja Müllner, MZK 4, 1876, LXXXVI), 1886 (prim. MZK 17, 1891, 239, in Pečnik, IMK 14, 1904, 130), 1936 (Ložar, GMS 18, 1937, 54 ss), 1941 (Schmid, Marburger Zeitung, 22.-23. 11. 1941, in Jutro, 25. 11. 1941), ter 1958 (zaščitno, ob gradnji nove ceste, prim. Bolta, VS 7, 1958-59, 343, in Arh. pregled 1, 1959, 130 ss). Naselbina Atrans, ki jo itinerarji dokumentirajo za poštno postajo (It. Ant. 129. It. Hier. 560 Tab. Peut.), napisi kot mitnico (prim. De Laet, Portorium [1949] 189 ss) ter, morda od konca 2. stoletja dalje, tudi za beneficiarsko postajo (CIL III 11676; prim. tudi tam najdene tegule z žigom leg. II Ital., Dimitz, Geschichte Krains I [1874] 57), je obsegala prostor današnje vasi Trojane ter južno pobočje proti potoku Orehovica do prve terase; predvsem prostor Konškove in Stojčeve kmetije, sosednjih parcel in Zadružnega doma (glej Šašel, AV 5, 1954, 160 ss), kjer je Schmid izkopal štiri hiše in Ložar (n. n. m., omenja tudi oljenko z žigom Fortis) pa hipokavst. Prim. priložnostne najdbe, ki jih omenjajo MMK 1, 1866, 272. Müllner, Emona (1879) 83 in 259 in passim. Deschmann, Führer (1888) 98. Rutar, LMS 1890, 121, in 1891, 198. Müllner, Typische Formen (1900) 7 in 12. F. Orožen, Vojvodina Kranjska (1902) 20. Pegan, Numizmatični vestnik III/3, 1960, 93. NM Lj, inv. 1798 in 7130-7134. PM Celje, inv. 1431-1438. Nekropola in antična cesta sta ugotovljeni zahodno ob cesti med Trojanami in hribom Učak (glej Bolta, n. n. m., ki omenja tudi oljenke z žigom Ursio in Petatus).
Na hribu Učak, odkoder so fragmenti dveh pozlačenih bronastih konj (najdeni na pobočju in strugi Orehovice, ki izvira spodaj, glej Ložar, VHAD 18-21, 1937-40, 353 ss, z vso lit.; on datira konjeniška tipa v dobo Marka Avrelija), so Schmidova izkopavanja (n. n. m.) 1941 ugotovila utrjeno stražarnico.
Na zahodnem vznožju trojanskega sedla so bili v vasi Št. Ožbolt odkriti vzidani fragmenti rimskih spomenikov (npr. CIL III 11677 + add. p. 2285. Prim. Müllner, MHK 18, 1863, 75, in 20, 1865, 59, ter MZK 4, 1878, LXXXVI. Rutar, LMS 1890, 121, in 1891, 198. Šašel, AV 5, 1954, 1599), za katere je več kot verjetno, da so prišli tja z Atransa samega. Pečnik, IMK 14, 1904, 130, in Vojvodina Kranjska (1912) 15, neprecizno piše, da so bili tam izkopani rimski grobovi.
Vzhodno od Trojan, v zaselku V Zideh in na pobočju pod njim, na prostoru z imenom Podzid, kjer stoji cerkvica sv. Mohorja in Fortunata, so bili odkriti v hiše vzidani rimski spomeniki (npr. CIL III 11676 ter ILJug 382 in 383). Hitzinger, MHK 1855, 14 (za njim tudi drugi, npr. Dimitz, Geschichte Krains I [1874] 68. Müllner, Emona [1879] 82. Šumi, Novice 37, 1879, 301. Ciperle, Kranjska dežela [1899] 65. Rutar, IMK 10, 1900, 56. Puschi, AMSIA 17, 1901, 392), neprecizno poroča o zidovih, predvsem o daljšem zapornem zidu, katerega sledove do danes kljub ponovnemu iskanju še ni uspelo odkriti. Prim. tudi Šašel, AV 5, 1954, 163.
Rimski spomeniki, vzidani po hišah - nedvomno pripeljani kot gradbeni ali dekorativni material s Trojan -, so ugotovljeni tudi v vasi Št. Gotard (npr. CIL III 11672 ter omemba spomenika z bradato moško masko, P. Petru, AV 13-14, 1962-63, 505) in v zaselku Hrastnik (CIL III 5119).
Rimski epigrafski spomeniki z navedenega kompleksa so naslednji: CIL III 5117 + add. p. 2198 = ILJug 380; 5118 = 11671; 5119 + add. p. 1827 ter 2285 (11677 njegov del ?); 5120 + add. p. 2198; 5121 + add. p. 2198; 5122 + add. p. 1827; 5123; 5124 = ILJug 381; 11673; 11674 = 13522; 11675 = ILJug 382; 11678; ILJug 383; neprečitan napis, vzidan v temelje Stojčevega vodnjaka, tudi najden na njegovi parceli, prim. CIL III op. k 11678; drugi neprečitan napis, ki je izginil, prim. op. k 11678; glej tudi omembe, ki jih daje Müllner, Emona (1879) 252-259.
