Doba:
Dvoje kamnitih sekir hrani Joanej v Gradcu (inv. 3200 ter 3257). JJ 58, 1869, 23. Pichler, Text (1879) 45. Pirchegger, Steiermark I (1920) 3, op. 2. Kovačič, Štajerska (1926) 3.
Bronasto plavutasto sekiro odtod hrani PM Ptuj (inv. 7199). Smodič, AV 6, 1955, 89. Kose surovo litega brona v obliki kolača pa omenja Schmid, Südsteiermark (1925) 2; oboje spada v kulturo žarnih grobišč. K prazgodovinskim podatkom prim. še Saria, Blatt Rogatec (1939) 54, in Schmid, Das Joanneum 2, 1940, 10.
O Rogatcu kot najdišču rimskih antik poroča Muchar, Norikum I (1825) 290; Pratobevera, MHS 5, 1854, 120, in Pichler, MZK 19, 1874, 102. O rimski cesti na Ptuj in Celje ter o naselju (ki ga neprimerno imenuje Ragando) glej KLDB, 600, prim. tudi Kovačič, Sv. Križ (1914) 5.
Pri farni cerkvi sv. Križa so bili najdeni menda rimski novci. I. Orožen, Dekanat Rohitsch (1889) 12.
Iz Rogatca so znani naslednji rimski spomeniki: 1. Rustikalen relief z upodobitvijo Tetide, ki potaplja Ahila v Stiks, v Joaneju v Gradcu. Muchar, Steiermark I (1844) 422 ter tab. 10/2. Krempl, Dogodivšine štajerske zemle (1845) 13, op. 1. Conze, Preuss. Jahrb. 1871, 149, in AEM 1, 1877, 73. Pichler, Text (1879) 45. I. Orožen, Dekanat Rohitsch (1889) 11. Saria, Blatt Rogatec (1939) 54. Petru, Situla 4, 1961, 38, tab. 4/2. V Brezinškovi hiši, pred nekdanjimi tržnimi vrati, je vzidan odlomek nagrobnika s krilatim hipokampom. Muchar, o. c. 422. I. Orožen, o. c. 11. Saria, o. c. 11. 3. Podoben kamen z glavo je bil najden leta 1888 ob odstranjenju stare šole; zdaj pogrešan. Orožen, o. c. 11 (št. 2 in 3, meni, spadata skupaj). Saria, o. c. 54. Napis CIL III 4039, ki ga lokalizira v Rogatec (Muchar, Noricum I [1825] 7 in 27, in Steiermark I [1844] 421; nanj se nanaša tudi Puff, Marburg in Steiermark II [1847] 24; Cillier Zeitung 1936, št. 44), spada v Ptuj; prim. Blatt Rogatec (1939) 21 in 54.
