Doba:
Na 570 m visokem hribu Rifniku južno od Šentjurja pri Celju so bili ugotovljeni sledovi naselitve od neolitika do obdobja preseljevanja narodov. Na samem vrhu, imenovanem Ajdovska zidanica, so bila bivališča iz neolitske in halštatske dobe ter zidane antične stavbe, vzhodno pod vrhom poznoantično skeletno, na severnem pobočju nekoliko nižje pa halštatsko žarno grobišče.
Sledovi neolitske naselitve so bili odkriti leta 1961 na dnu železnodobnih seliščnih plasti 1,95 m globoko ter obsegajo večinoma fragmente keramike (v PM Celje, inv. 666-688). Bolta, Arh. pregled 3, 1961, 31 ss. VS 8, 1960-61, 224. AV 13-14, 1962-63, 287. Neolitsko kamnito sekiro omenja Saria, Blatt Rogatec (1939) 52.
Selišče halštatskih prebivalcev Rifnika je na vrhu hriba domneval že Kovačič, ČZN 2, 1905, 71, omenjata ga (kot gradišče) tudi Schmid, Das Joanneum 2, 1940, 12, in Kos, GMS 22, 1941, 117, 122. Prvi ga je pričel leta 1941 raziskovati Schmid, ki je štiri odkrite halštatske stavbe datiral v 5. stol. pred n. š. O izsledkih je kratko poročal v ZHS 36, 1943, 140 ss, najdbe pa so prišle v Joanej v Gradcu. V letih 1957-1963 je raziskoval naselbino PM Celje (A. Bolta) ter odkril 14 stavbnih objektov - pravokotnih lesenih hiš (le ena je imela apsidalni zaključek) z enim ali dvema prostoroma. Poleg velike množine keramike (ki sega še v Ha B obdobje, poznejša pa je včasih tudi poslikana) so našli še večje število glinastih uteži, dele kozic, redke bronaste predmete, kalupe za ulivanje s številnimi kosi žlindre in tlakovana ognjišča. Najdbe hrani PM Celje (inv. 80-164, 306-338, 560-664; glej tudi pri grobiščih!). Zaključenega poročila o teh raziskovanjih še ni, krajša poročila je objavil Bolta, Kronika 6, 1858, 98; Celjski zbornik 1959, 258 ss. Savinjski zbornik 1959, 107 ss. VS 7, 1958-59, 282, 290, 298; 9, 1962-64, 140; Arh. pregled 4, 1962, 98 ss. P. Petru, Dolenjski zbornik 1961, 196. Grobišče k naselbini je bilo kakih 100 m nižje v bližini Osetove domačije na parc. 176/1-3, 554, 574-576, k. o. Rifnik, posamezni grobovi pa so bili odkriti tudi na drugih mestih (prim. Schmid, ZHS 36, 1943, tab. 7, grobišča A, B, C!). Prve najdbe so prišle v Joanej že pred koncem 19. stol. (JJ 82, 1892, 44, in 88, 1899, 34), izkopavati pa je pričel Reidl leta 1900. Ugotovil je 200 žar ter kovinski nakit in orodje. V grobovih so bile večinoma večje žare ter skodele in druge posode. Večina grobov je bila pokritih s kamnito ploščo. Med bronastimi predmeti so najštevilnejše vozlaste zapestnice in ovratnice ter razne fibule: vozlaste, kačasta, luničasta in očalasta. Pri teh in poznejših kopanjih so bili odkriti še drugi predmeti: glinasta vretenca, kamnito orodje, jantarjeve jagode, železni izdelki, fragment bronaste čelade, fragment bronastega meča, bronast kotliček idr. Najdbe so prihajale v PM Celje (Zuwachs-Inventar Cilli, 1901, inv. 94-333; Prähist. Sammlung 1, 1), nekaj pa so jih dobili Joanej (JJ 102, 1913, 25 ss; inv. 8101-8103, 7463, 7989-8000, 9931-9933, 11716-11718), NM Dunaj (inv. 64688-64839) in PM Maribor (ki jih je leta 1955 odstopil celjskemu muzeju). V PM Celje imajo zdaj inv. 64-677, 305, 437-441, 534-556, 799-830, glej tudi zgoraj!
Grobne najdbe še niso monografsko obdelane. Kratka poročila in druge omembe. Kratka poročila in druge omembe: Riedl, MZK 27, 1901, 107 ss, 232 ss; 28, 1902, 50 ss; 1, 1903, 54; 10, 1911, 74. MAGW 32, 1902 [44]; 33, 1903 [68]; 34, 1904 [37]. Kovačič, ČZN 2, 1905, 69 ss, in 7, 1910, 141. Eichler, MZK 10, 1911, 74. MZK 11, 1912, 88. WPZ 1, 1914, 135. Schmid, MAGW 44, 1914 [45]. Pirchegger, Steiermark I [1920] 8, 46. Schmid, Südsteiermark (1925) 6 (z datacijo v srednjo in pozno halštatsko dobo) in BRGK 15, 1923-24, 193. Kovačič, Štajerska (1926) 5. J. Orožen, Zgodovina Celja I (1927) 10. ČZN 23, 1928, 265. Schmid, ZHS 36, 1943, 140 ss. Saria, Blatt Rogatec (1939) 52 ss. F. Stare, AV 2, 1951, 185 ss. Isti, Zbornik fil. fak. 2, 1955, 143. Pahič, AV 7, 1956, 51 ss. Bolta, AV 7, 1956, 259 ss (kot F. Stare in Pahič oris dotedanjih najdb). VS 7, 1958-59, 282, in 8, 1960-61, 196; Arh. pregled 2, 1960, 62.
Grobne žare pri Klanjškovi domačiji (Rifnik 21) na vzhodnem pobočju hriba omenja Saria, Blatt Rogatec (1939) 53. Tam je tudi troje gomil, od katerih je bila ena leta 1963 prekopana ter v njej odkriti ostanki žganega groba. Bolta, VS 9, 1962-64, 173. Nepreiskane grobove omenja Saria še na južnem in severnem pobočju.
Sledovi keltske naselitve oziroma vpliva so skromnejši. Keltski srebrnik, ki ga omenja Saria, prav tam, po Pichlerju, je iz Goričice (glej tam!). Schmid, BRGK 15, 1923-24, 193, omenja srednjelatensko železno fibulo. Bolta, VS 7, 1958-59, 292 pa fragmente grafitne keramike in železno latensko sekiro (prim. tudi F. Stare, AV 2, 1951, 192!).
Najdbe rimskih novcev na vrhu hriba (Galijenov in Tacitov po Riedlu, MZK 27, 1901, 108; novca Klavdija Got. in neznanega vladarja iz 4. stol. po Zuwachs-Inventar Cilli, 1901, inv. 264; bakreni novci po ČZN 22, 1927, 103; po Pichlerju Repertorium II [1867] 8, 242, in Text [1879] 44 - povzeto pri Saria, Blatt Rogatec [1939] 53 - so našteti novci nezanesljivi, ker so najbrž iz Goričice) ter drugih rimskih ostalin (meč, sulična ost, bronasti obroči itd. pri Riedlu, prav tam, tudi Blatt Rogatec [1939] 53) so skupno z ostanki zidov (MAGW 35, 1905 [25]) opozorile tudi na antično naselbino, ki jo je Schmid še pred izkopavanji leta 1941 opredelil kot poznoantično (Schmid, BRGK 15, 1923-24, 236. Südsteiermark [1925] 24; prim. tudi Saria, GMS 20, 1939, 148 in Kos, GMS 22, 1941, 117, 122). Pri raziskovanjih je bilo odkritih šest zidanih stavb s kovačnico, veliko kovinskih in drugih ostalin ter novci iz 2., 3. in 4. stol. Naselbino je Schmid glede na najmlajše najdbe - med njimi sta novca iz 6. stol. - pripisal Vzhodnim Gotom, ne da bi podrobneje objavil vse predmete, ki so danes v Joaneju v Gradcu. Schmid, ZHS 36, 1943, 141 ss. Das Joanneum 6, 1943, 77, 275, in Untersteierischer Kalender za 1944, 77 ss. Povojna raziskovaanja PM Celje (V. Kolšek) so utrdila antični značaj te naselbine, ki je bila ob koncu 2. stol. obdana z obrambnim zidom (Schmid, ZHS 36, 1943, tab. 7 ga je pomotoma ocenil kot halštatski nasip; prim. Schober, Die Römerzeit [1953] 53). Dosedanja poročila: Bolta, VS 7, 1958-59, 290, 293, in 9, 1962-64, 140. Kolšek, Arh. pregled 4, 1962, 162; VS 9, 1962-64, 162 ss, 184 ss, 188 ss, in Celjski zbornik 1965, 281 ss.
Po odkritju prvega antičnega skeletnega groba leta 1960 je bilo v letih 1962 - 1963 odkopanih na južnem pobočju vrha pri Bohinčevem vinogradu še 29 v ilovko vkopanih grobov s skeleti v smeri Z - V, ki po pridevkih (predvsem nakitu: uhanih, prstanih, fibulah, steklenih in jantarjevih jagodah itd.) sodijo v obdobje preseljevanja narodov. Doslej je bila preiskana približno tretjina grobišča. Bolta, VS 8, 1960-61, 224. Kolšek, Arh. pregled 4, 1962, 161 ss. VS 9, 1962-64, 161 ss, 188, in Celjski zbornik 1965, 290 ss.
Enemu izmed doslej ugotovljenih naselitvenih obdobij pripada tudi najdba železne žlindre na vzhodnem pobočju hriba. Blatt Rogatec (1939) 52.
