Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Groblje

Ime najdišča:
Groblje
Druga imena:
Novi Klošter
Kraj:
Zgornje Grušovlje
Enota:
Šempeter v Savinjski dolini
Področje:
Celje
Vrsta:
grobišče
Doba:
rimska doba (od 30 B. C. do 600 A. D.)

Podatki o najdišču v Arheoloških najdiščih Slovenije

Kraj:
Ločica ob Savinji
Avtor:
Bolta
Stran:
285
Doba:
Med Ločico, Bregom in Zg. Grušovljem je bilo na prodnati terasi, imenovani Grobeljce, 1 km severno od Savinje ob koncu prejšnjega stoletja ugotovljeno rimsko legijsko taborišče v velikosti 543 x 435 m. Ustanovljeno je bilo v drugi polovici 2. stol. v času markomanskih vojn za II. italsko legijo ter je takrat ležalo tik ob Savinji. Po prvih odkritjih opek od leta 1822 dalje, ko so taborišče še zamenjavali za mutatio "ad Medias" ter odkrivali ostanke zidov in druge najdbe (JJ 11, 1822, 15, in 58, 1869, 23; Novice 1853, 15; MHS 4, 1853, 30; 5, 1854, 118; 14, 1866, 80, in 17, 1869, 72; Pichler, Repertorium II [1867] 241, in Text (1879) 35, 59; CIL III 626 in 5757; Müllner, MZK 4, 1878, LXXXVII, in Emona [1879] 254) se je lotil izkopavanj najprej E. Riedl (I. Orožen, Dekanat Cilli [1880] 435; Dekanat Neukirchenn [1893] 17; Riedl, MZK 14, 1888, 248, in 25, 1899, 214 ss; Deutsche Wacht 23, 1898, št. 91; Programm des Staatsgymnasiums Cilli [1894] 4; Inventar Cilli [1899 - 1900] 48; Fekonja, DiS 8, 1895, 371), za njim pa v imenu Arh. instituta na Dunaju v letih 1916/18 F. Lorger. Ta je raziskal obseg zidovja z vmesnimi stolpi in vrati: porta principalis dextra na jugu, porta principalis sinistra na severu, porta praetoria na parc. 58 in 60, k. o. Polzela, na vzhodu ter porta decumana na zahodu. V notranjosti taborišča je Lorger ugotovil pet stavb; A: 123 x 68 m, s spalnicami in kopalnicami; B: 65 x 37 m; C: 99 x 60 m ter še neizmerjeno veliko poslopje - pretorij - D v sredini taborišča. Temelji stavb so bili sezidani iz rečnih oblic, zidovi pa iz peščenih blokov, ki so jih uporabljali tudi v obzidju. Pod severnimi in južnimi vrati je bil kanal. V taborišču so našli več ko 200 opek z žigom legije in imeni izdelovalcev (32 tipov).
Poskusna izkopavanja izven taborišča so ugotovila sledove naselitve še na Grobljah v Zg. Grušovljah. V Ločici sta bila ob cesti proti Šempetrui odkrita dva stražarska stolpa, rimsko opeko pa so našli tudi na Bregu. Nekaj najdb, večinoma opeke, hranita graški Joanej in PM Celje.
Poročila o izkopavanjih je dal Lorger, JÖAI 19-20, 1919, Bb. 107 ss, in ČZN 29, 1934, 150 ss, v povzetku pa v novejšem času še Kolšek, Savinjski zbornik 1959, 124 ss. Druge priložnostne omembe: Pirchegger, Steiermark I (1920) 26; Schmid, Südsteiermark (1925) 22 ss; Kovačič, Štajerska (1926) 17, 27; J. Orožen, Zgodovina Celja I (1927) 54; Vrečer, Savinjska dolina (1930) 5 ss; Cillier Zeitung 1930, št. 25; Ložar, Vodnik (1931) 56. Celje (1932) 2. Muzejsko društvo, 1922 - 1937, 1937 - 1940, arhiv; AIJ, str. 2; Saria, GMS 20, 1939, 136; Perc, Celjski tednik, 26. 3. 1948; Saria, Historia 1, 1950, 446; Klemenc, AV 4, 1953, 183; Jordan, AV 6, 1955, 315; Šašel, Zbornik fil. fak. 2, 1955, 79, in Kronika 4, 1956, 90, ter AV 11-12, 1960-61, 247; Pavan, Pannonia Superior (1955) 396; Kolšek, Celjski zbornik 1958, 165, in VS 9, 1962-64, 147.
Kraj:
Vrbje
Avtor:
Bolta
Stran:
296
Doba:
Na vrtu Hmeljarske šole je rimski kapitel. "Druge antične starine" omenja Muchar, Steiermark I (1844) 377. Pichler, Text (1879) 11. Vrečer, Savinjska dolina (1930) 14. Kolšek, Savinjski zbornik 1959, 130. VS 7, 1958-59, 287.
Za vrhnji del nagrobnika AIJ 19, ki je bil nekaj časa vzidan v mlinu in je zdaj v PM Celje, glej: Novi klošter! Pod Vrbje ga omenjajo: Muchar, prav tam. Pratobevera, MHS 5, 1854, 110. Trstenjak, Novice 1855, 101, 70. Pichler, prav tam. Fekonja, DiS 8, 1895, 371. Vrečer, prav tam.

Karte

Atlas Slovenije 1985:
89/B3
ROTE ime:
ZGORNJE GRUŠOVLJE

Prva omemba

Prva omemba:
Muchar A.
Leto:
1844

Objave po l. 1965

Avtor:
Klemenc J., Kolšek V., Petru P.
Naslov:
Antične grobnice v Šempetru
Publikacija:
Katalogi in monografije 9
Leto:
1972
Strani:
8