Doba:
Leta 1891 pod skalovjem v nekem kamnolomu ob Hudinji severno od Vitanja odkrita založna najdba bronastih predmetov je v PM Ptuj (inv. 7205, 7208, 7198). MHS 40, 1892, XII, in 41, 1893, 231. Smodič, AV 6, 1955, 90.
Rimski nagrobnik CIL III 5289, poprej vzidan v Večkovnikovi hiši v Hudinji št. 32, je zdaj vzidan v vitanjski cerkvi (pri Trstenjaku, Novice 17, 1859, 169, pomotoma označen, kot da je iz Skomarja!). Knabl, Notizenblatt 1856, 522. Pichler, Text (1879) 19. I. Orožen, Dekanat Neukirchen (1893) 18. Fekonja, DiS 8, 1895, 373.
Na Kušarjevem posestvu v Hudinji št. 29 so leta 1902 pri razkopavanju provincialne gomile našli "poleg drugega kamenja" dvoje nagrobnih plošč (AIJ 13, tudi ILJug 368, ter AIJ 14, tudi ILJug 369), ki sta zdaj vzidani v Kušarjevi kapeli 80 m od gomile. Klemenc, AV 4, 1953, 228.
Antični kamnolom marmorja ob Hudinji v bližini cerkve sv. Vida v Hudinji je odkril F. Ferk. MHS 42, 1894, VIII. J. Orožen, Celje z zaledjem (1948) 190. Klemenc, AV 4, 1953, 227, in 7, 1956, 384.
Na planoti nad kamnolomom je bil leta 1955 odkrit že poškodovan skeletni grob s ploščami, v katerem so bili še fragmenti keramike. V bližini najden polsteber je na sredi izdolben in vzidan v kapeli na parc. 224, k. o. Sp. Hudinja. P. Petru, Kolšek, AV 9-10, 1958-59, 33 ss.
Po KLDB, 568, naj bi skozi Hudinjo vodila rimska cesta.
