Doba:
Območje Maribora med slovenjegoriškimi griči na severu ter Pohorjem in Dravskim poljem na jugu je bilo naseljeno v vseh dobah od neolitika dalje. Poleg tu naštetih najdišč glej za širše mestno področje še kraje: Betnava, Dogoše, Košaki, Pekel, Spodnje Radvanje in Zrkovci; iz najbližje okolice pa še: Hočko Pohorje, Kamnica, Miklavž, Pekre, Pivola, Pohorski dvor, Poštela, Razvanje, Rogoza, Rošpoh, Spodnje in Zgornje Hoče!
Iz neolitsko-eneolitske dobe je znanih 15 kamnitih orodij; sekir, kopač in dlet, najdenih posamično na različnih mestih tega področja, zdaj pretežno v PM Maribor (inv. A 6 s Piramide, 8 iz Mladinske ulice, 9 iz Einspielerjeve, 25 iz Maistrove, 53 z Dupleške ceste, 65 s Koroške ceste, 82 s Trga B. Kidriča, 87 iz Bezenškove, 97 iz Ulice her. Šaranovića, 100 iz Nove vasi, 1757 iz Cankarjeve ter 1765 iz Stražuna), v Joaneju v Gradcu (inv. 11.412 iz Stražuna ou. Tezna) in NM Dunaj (inv. 2191). Nekatere od teh najdb so doslej le omenjene: JJ 90, 1901, 37. Schlosser, DRfG 35, 1913, 547, karta. Schmid, Südsteiermark (1925) 2. Baš, Maribor (1932) 39, in ČZN 28, 1933, 39. Teply, Maribor (1955) 14, 16. P(ahič), VS 7, 1958-59, 316, in 8, 1960-61, 223.
Iz Smoletove ulice na robu terase desnega brega Drave je leta 1910 najdeni vrček "litzenske keramike", zdaj v PM Maribor, inv. A 1615. Le omenjen pri Pahiču, AV 13-14, 1962-63, 361.
Pri gradnji nekdanje vojašnice v Jezdarski ulici nedaleč stran so okrog leta 1870 našli bronasto sekiro z robniki (stopnja A), ki je zdaj v Joaneju, inv. A 6426, v bližini pa še "konico puščice", izgubljeno. MHS 18, 1870, LII. JJ 60, 1871, 22. Pichler, Text (1879) 30. Schmid, Südsteiermark (1925) 2, itd.
Prvo gostejšo naselitev izpričujejo žarna grobišča ob Mladinski ulici, na Pobrežju in v Sp. Radvanju (glej tam!). Prvo grobišče je bilo večinoma raziskano v letih 1932-1933, pri čemer so odkrili 320 grobov stopnje Ha B, v katerih so bile velike in male žare, razni tipi pridevne keramike in razmeroma skromni, z izjemo sulične osti, sekire in bojnih nožev, večinoma nakitni bronasti predmeti. Med posebnosti sodijo glinast kipec z vrezanim oblačilom, amfora z bronastimi gumbi ter koščki zlata in železa. Najdbe so v PM Maribor, inv. A 150-422, 1138-1290, 1613.
Začasni poročili o najdbi je podal Baš, ČZN 28, 1933, 38 ss, in 29, 1934, 54 ss, podrobnejšo opredelitev pa Müller-Karpe, Chronologie (1959) 116 ss, tab. 118-121. Med številnimi drugimi omembami so najpomembnejše: Baš, Maribor (1932) 39 ss. Geramb, Trachtenbuch 1, 1932, 164. Serpp, BfH 11, 1933, 46 ss. Travner, Kronika 3, 1936, 164. Schuchardt, Die Urillyrer und ihre Indogermanisierung (1937) 4 ss, in Vorgeschichte von Deutschland (1939) 129 ss. J. Korošec, AV 1, 1950, 13. Kossack, Symbolgut (1954) 40, itd. Teply, Maribor (1955) 16. F. Stare, AV 8, 1957, 218, in Situla 1, 1960, 82. Holste, Chronologie (1962) 23, in številni citati v publikacijah SAZU in drugod.
Podobno žarno grobišče je bilo leta 1936 ugotovljeno na vzhodnem robu Pobrežja, kjer je bilo leta 1939 in med leti 1952 in 1964 ugotovljenih 180 grobov, precej pa jih je bilo medtem tudi uničenih. Najdbe so v PM Maribor, inv. A 469-871, 937-1137, 1291-1298, 1613-1614, 1771-1830, in 2746 do 2800. Podrobneje so o teh najdbah pisali: Baš, ČZN 34, 1939, 194 ss. Pahič, Kronika 1, 1953, 141 ss, in AV 5, 1954, 239 ss. F. Stare, AV 8, 1957, 219, in Situla 1, 1960, 82, ter Müller-Karpe, Chronologie (1959) 116 ss, tab. 123, skupno z mariborskimi najdbami pa so bile pogosto omenjene v povojnem tisku.
Žarnemu grobišču naj bi pripadale tudi neohranjene najdbe posod in bronastih predmetov, najdenih pred daljšim časom na vrtovih za hišami št. 12 in 14 južno od Partizanske ceste. Baumgartner, Kronika 1, 1934, 298. Baš, ČZN 29, 1934, 56. Travner, Kronika 3, 1936, 164. Saria, Kronika 6, 1939, 73, in Teply, Maribor (1955) 16.
V isto obdobje kulture žarnih grobišč "mariborsko-ruške skupine" spadajo še prav tako iz Ha B obdobja žarni grobovi v Spodnjem Radvanju in Limbušu ter založni najdbi v Peklu in na Hoškem Pohorju (glej tam!).
Bronasta tulasta sekira v PM Maribor, inv. A 1304, pridobljena pred leti od podjetja "Odpad", je verjetno prav tako z mariborskega področja.
Zanesljivih ostalin iz starejše (halštatske) železne dobe na ožjem mariborskem področju ni. Sem bi utegnile spadati neohranjene gomile na "Lebarjih" v zahodnem delu mesta, ki pa so verjetno tudi rimske provincialne (glej spodaj!).
Za halštatske gomile na obrobju mesta glej Razvanje in Pivolo, za gradišča Poštelo in Limbuš, za posamične najdbe pa Kamnico!
Nekje na Pobrežju je bil okrog leta 1901 odkrit keltski vojaški grob, odkoder sta železni meč in sulična ost v PM Maribor, inv. A 1621-1622. Najdbo je opisal Skrabar, Starinar 1, 1923, 147 ss, omenili pa so jo še: Schmid, Südsteiermark (1925) 12, in ZHS 36, 1943, 149. Baš, Maribor (1932) 40, in ČZN 34, 1939, 194. Smodič, ČZN 35, 1940, 1. Teply, Maribor (1955) 16, in Pahič, Ptujski zbornik 2, 1962, 194.
Prisotnost Keltov izpričujejo tudi pred letom 1852 najdeni keltski srebrniki "v vinogradih med Kamnico in Malečnikom", od katerih je bolje znan le tisti z Meljskega hriba, zdaj verjetno v Joaneju v Gradcu. MHS 4, 1853, 256. JJ 41, 1852, 14. Pichler, Repertorium I (1865) 138, 156; isti, Text (1879) 32, in Austria Romana II (1902) 44. Pink, WPZ 24, 19377, 42 ss.
V antiki so bile v ožjem mestnem območju mogoče le posamezne stavbe, ki jim pripadajo predvsem seliščni sledovi s keramiko (terro sigillato) ob Glavnem trgu. (Baumgartner, ČZN 27, 1932, 33, in Kronika 1, 1934, 298. Baš, Maribor [1932] 40, in ČZN 28, 1933, 39. Saria, Kronika 6, 1939, 73. Pirchegger, Südsteiermark [1962] 20 itd.).
Poleg tu najdenih Teodozijevih in dveh konstantinskih novcev je bil v bližini najden še Maksencijev novec, ob Židovski ulici dvoje bizantinskih (Heraklija in Heraklija Konstantina), v Trubarjevi ulici novec Gordijana III., ob Partizanski cesti št. 11 novec Maksimina Tračana, medtem ko za starejše najdbe novcev z izjemo Neronovega iz Studencev (Avrelij, novci iz okolice sv. Jožefa, Tiberij, Aemilia in Iulia Caesar, Faustina s., M. Vrel, Alexander Sever) ni znanih najdišč. Najdbe so bile omenjene: MHS 3, 1852, 37; 4, 1853, 256; 5, 1854, 108, in 6, 1855, 51. JJ 41, 1852, 14; 64, 1875, 15; 65, 1876, 16, in 75, 1886, 15. Pichler, Repertorium I (1865) 41; II (1867) 7, 15, 57, 60, 67, 236 ss, in Text (1879) 4, 28, 30. Travner, ČZN 23, 1928, 221 ss. Baumgartner, ČZN 27, 1932, 33, Kronika 1, 1934, 298, in Teply, Maribor (1955) 16.
Z ožjega mestnega območja je znanih oz. večinoma v muzeju ali na drugih stavbah še ohranjenih dvanajst marmornih kamnov, od katerih pa je le za enega znano prvotno najdišče:
1. Žrtvenik Nutricam CIL III 5314 in 11713 iz "temeljev cerkvenega stolpa" - neznano kje. Navajajo ga že Apian, 407, 4; Lazius (1551) p. 1172; Gruter, Inscriptiones (1602) 102, 5; Kindermann, Vaterlandskunde II (1790) 65, pozneje še Schmutz, Lexicon II (1822) 490, in Muchar, Norikum I, II (1825, 1826) 301 oz. 8, ter nekateri poznejši avtorji.
2. Lev z neznane grobnice na ploščadi pred stolnico (Zupančič, Der Aufmerksame, 2. 10. 1821).
3. Vrhnji del nagrobnika CIL III 15206 (AIJ 112) iz stolnice - v PM Maribor, inv. A 2310 (Pajek, Marburg [1900] 23).
4. Ovršje nagrobnika v Sodnem stolpu v Pristanu; prvič upodobljeno pri Trstenjaku, Triglav (1870), in skupno z
5. oprsjem moža in žene v zahodni steni istega stolpa omenjeno že pri Zupančiču, Der Aufmerksame, 2. 10. 1821.
6. Vrhnji del nagrobnika CIL III 5313 (AIJ 110) iz Meljskega dvora; v PM Maribor, inv. A 2308, ki ga prvi omenja Puff, Marburg (1847) 1, 140, ter
7. ovršje nagrobnika (AIJ 113) od prav tam; v PM Maribor, inv. A 2311 (Pajek, Marburg [1900] 22).
8. Pepelnica (AIJ 111) s Koroške ceste: v PM Maribor, inv. A 2309 (Premerstein, JbZK 2, 1904, 181 ss).
9. Del nagrobnega objekta AIJ 109, predelan v židovski nagrobnik; najden na nekdanjem židovskem pokopališču. V PM Maribor, inv. A 2307 (Travner, Kronika 2, 1935, 156).
10. Slabo ohranjeni deli pepelnice iz Pobrežja; v PM Maribor, inv. A 2314 (IMD 2, 1934, 46, in Baš, ČZN 34, 1939, 194).
11. Žrtvenik neznanemu božanstvu (Herkulu ?), izkopan leta 1961 v Korbunovi ulici pod Pekrsko gorco; v PM Maribor, inv. A 2312 (VS 9, 1962-64, 148 ss).
12. Ovršje nagrobnika, "domnevno iz okolice Maribora"; v Joaneju v Gradcu, inv. 99. Modrijan, Weber, Schild von Steier 12, 1964-65, 107.
Podrobneje so o nekaterih izmed teh kamnov pisali tudi: Muchar, Steiermark I (1844) 397. Puff, Marburg I (1847) 69 ss, ter II, 24 ss. Steiner, Codex (1862) 482, št. 3259; CIL III, 1873 in Supplem. EE 2, 1857, 442, št. 975. Janisch, Lexicon II (1878) 173 ss. Pajek, Marburg (1900) 19 ss, ter MZK 27, 1901, 10. Premerstein, JbZK 2, 1904, 181 ss. Schober, Grabsteine (1923) 134. AIJ (1938). Saria, Kronika 6, 1939, 74 ss. Diez, JÖAI 37, 1948, 155, in E. Cevc, AV 6, 1955, 43. Omenjali pa so jih še: Pratobevera, MHS 5, 1854, 116. Trstenjak, Novice 17, 1859, 106. Pichler, Repertorium II (1867) 17 ss, ter Text (1879) 30. Müllner, MZK 4, 1878, LXXXIII. Mally, Marburg (1906) 8 ss. Pirchegger, Steiermark I (1920) 37, 42. Majcen, Maribor (1925) 8, in Kovačič, Štajerska (1926) 25.
Na Pobrežju je bil najden še drug kamen, podoben prej omenjeni pepelnici, ki je izgubljen (ČZN 25, 1930, 130).
Različne najdbe nezanesljivega izvora in deloma negotove antične pripadnosti omenja Puff, Marburg I (1847) 109, 121, 137. Kot pridobitve Joaneja pa so razne najdbe navedene tudi v JJ 60, 1871, 23; 62, 1873, 26; 80, 1891, 38, 40 (tam naveden nagrobnik CIL III 5362 oz. 11723 je iz Landsche!) ter 90, 1901, 37. V Joaneju so od tega inv. prazgodovinskih in antičnih predmetov inv. 10178-10236.
Gomilno grobišče na "Lebarjih" omenjajo: Pirchegger, Alpenländische Monatshefte 11, 1924, 682. Südsteiermark (1925) 341. Baš, GV 3, 1927, 18. Isti, Maribor (1932) 40, in ČZN 28, 1933, 39. Travner, Kronika 3, 1936, 164. Saria, Kronika 6, 1939, 76, in Pirchegger, Untersteiermark (1962) 18.
Kovačič, ČZN 16, 1920-21, 20, in Majcen, Maribor (1925) 7, sta domnevala pri Meljskem dvoru rimsko postojanko oz. kastel.
Na mariborskem področju se je križalo dvoje antičnih cest: Celeia - Flavia Solva ter Poetovio - Virunum, vendar podrobni potek teh cest še ni raziskan. Prehod preko Drave so domnevali večinoma na mestu srednjeveškega mostu, nekateri (Schlosser, DRfG 35, 1913, 522 ss, in Majcen, Maribor [1925] 7) pa so iskali prehod tudi med Pobrežjem in Meljem. O rimskih cestah so pisali: Muchar, Norikum I (1825) 301, ter Steiermark I (1844) 94. Schlosser, kot zgoraj, 521, ter Marb. Zeitung, 16. 7. 1939. Baumgartner, ČZN 27, 1932, 33, in Kronika 1, 1934, 298. AIJ 44. Saria, Kronika 6, 1939, 73 ss, in Teply, Maribor (1955) 16.
Na mokrotni dol v Stražunu, kjer je pod tezensko teraso ohranjena stara struga Drave, so se v starejši tradiciji vezale pripovedke o "ajdovskem oziroma potopljenem mestu", vendar s tega predela razen kamnitih sekir (glej zgoraj !) ni arheoloških najdb. Puff, rokopis št. 602 v arhivu v Gradcu. Müllner, Tagespost, 4. 4. 1873, in Schlosser, Bachern-Sagen (1956) 52.
Iz časa neselitve Slovencev ni znanih arheoloških ostalin. Zgodnjeslovensko naselbino ob Dravi in branišče na Piramidi je domneval Kovačič, ČZN 16, 1921 ss; poselitev mestnega področja s Slovenci pred nastankom gradu pa je posredno (po imenu Krčevina iz časa okrog 1300) ugotavljal tudi Majcen, Maribor (1925) 13 ss.
