Doba:
V okolici Benedikta so halšatske gomile, odkoder so v PM Maribor shranjeni keramični (inv. A 425-427, 434-437, 439-440, 460, 1744, 1748) in kovinski predmeti (inv. A 1307-1323 ?), tako očitna dediščina kulture žarnih grobišč, da so nekateri domnevali njihov izvor v žarnih grobovih (F. Stare, Razprave 1. raz. SAZU 3, 1953, 137 ss. Isti, Ilirske najdbe [1954] 80. Pahič, Ruše [1957] 55. Müller-Karpe, Chronologie [1959] 116, 120, 275).
V gozdu za pokopališčem nad vasjo, parc. št. 429/1, k. o. Sv. Benedikt, je antično gomilno grobišče s 16 deloma prekopanimi gomilami, od katerih bi nekatere mogle biti še prazgodovinske. Dve osamljeni gomili sta višje na grebenu v gozdu parc. št. 434/2 oziroma na sosednjem zahodnem grebenu v gozdu parc. št. 68/2. Iz teh ali sosednjih gomil je v PM Maribor antična keramika (inv. A 423, 441-444, 459).
Mimo naj bi vodila rimska cesta iz Ptuja v Radgono (KLDB, 439. Pahič, AV 11-12, 1960-61, 114, in 15-16, 1964-65, 317, ter Ptujski zbornik 2, 1962, 196).
Letnica 853 nad glavnimi vrati župne cerkve naj bi pomenila leto zgraditve? (I. Orožen, Dekanat St. Leonhard [1875] 243).
V gozdu "Zlodeleva Püša" domnevana antična stavba (VS. 7, 1958-59, 292) se je izkazala za ruševino recentnega poslopja (VS 9, 1962-64, 165).
Med številnimi omembami še neobjavljenih gomil in najdb (z izjemo halštatske keramike pri Müller-Karpe, glej zgoraj, tab. 122) prim. ČZN 7, 1910, 141. Schmid, Südsteiermark (1925) 8, Kovačič, Štajerska (1926) 4. ČZN 23, 1928, 265, in 28, 1933. Reinecke, BRGK 32, 1942 (1950) 126. AV 1, 1950, 42; 5, 1954, 244, 331; 8, 1957, 219. Pahič, Ptujski zbornik 2, 1962, 189 ss.
