Doba:
Ploščata kamnita sekira je v PM Maribor, inv. A 3.
Leta 1811 so pri krčenju gozda na pobočju vrha grebena odkopali 26 bronastih čelad, ki so danes večinoma shranjene v KM Dunaj (inv. 1659-1670), Joanneumu v Gradcu (inv. 6129-6134, 6470) in NM Lj (inv. 6291), pet pa jih je izgubljenih ali v zasebni lasti. Po nekdanjem sedežu gosposke v bližnjem gradu Negova so dobile in do danes ohranile ime "negovske čelade". Časovno pripadajo obdobju od 3. stol. pr. n. š. dalje. Njihova posebnost je tudi v tem, da imata dve vrezane napise, od katerih je bil eden spoznan za najstarejši germanski zapis. Oba napisa, o katerih ni enotnih mnenj, kažeta, da so bile čelade uporabljene še v poznejšem času. Medvojno sondiranje najdišča (Schmid) je potrdilo, da ne gre za selišče, temveč za založno najdbo.
Najpodrobneje je najdbe in zgodovino njihovega odkritja opisal Reinecke, BRGK 32, 1942 (1950) 117 ss, tab. 11-30, kjer je navedena tudi starejša literatura. Po tem času so čelade obravnavali ali omenjali še Gabrovec, AV 1, 1950, 96. Brandenstein, Frühgeschichte und Sprachwissenschaft, 1948, 34 ss. Swoboda, Carnuntum (1953) 180 ss, op. 15. Pittioni, Urgeschichte (1954) 785 ss. Egger, Anzeiger 96, 1959, št. 5, 79 ss (nova razlaga napisa). Pahič, TT, 20. 2. 1962, in drugi.
