Doba:
Kamnita kopača iz gomil v bližini Pohorskega dvora je v Joanneumu v Gradcu, inv. 3222, kamnito dleto iz Reke pa v PM Maribor, inv. A 39.
Pichler, Text (1879) 18, in Asturia Romana (1902) 68. R. Mell, Steiermärkisches Landesmuseum (1911) 286. Pirchegger, Steiermark I (1920) 3. Schmid, Südsteiermark (1925) 1 ss. Baš, GV 3, 1927, 17; ČZN 24, 1929, 154, in Maribor (1932) 39. ČZN 34, 1939, 247. Teply, Maribor (1955) 14.
Ob vznožju Pohorja je med Razvanjem, Pohorskim dvorom in Hočami obsežno gomilno grobišče, ki je štelo nekoč več ko 50 prazgodovinskih in antičnih gomil. Nekaj jih je bilo zravnanih že v prejšnjem stoletju, štiri sta leta 1911 prekopala Sclosser in Schmid, poročilo o tem (z načrti) je ostalo v rokopisu, enako poročila o kopanjih v novejšem času. Podrobnega opisa grobišča še ni, gomile in najdbe omenjajo: Mally, Steyer. Zeitschrift 9, 1848, 92. MHS 4, 1853, 255 ss; 5, 1854, 39, 120; 6, 1855, 52, in 25, 1877, XV. JJ 43, 1854, 10. Puff, Marb. Taschenbuch II (1854) 49. Pichler, Repertorium I (1865) 138; II (1867) karta in Text (1879) 18, 45. Marb. Zeitung, 11. 6. 1876. Müllner, MZK 4, 1878, LXXXIII; Janisch, Lexicon I (1878) 550, 727. Rutar, LMS 1889, 46. Hiltl, Das Bacherngebirge (1893) 175. Schlosser, Urania 4, 1911, 371, in 5, 1912, 275. Der Sagenkreis (1912) 6. DRfG 35, 1913, 547. BfH 2, 1924, 60, in Bachern-Sagen (1956) 61. Schmid, MAGW 44, 1914 [46]. WPZ 1, 1914, 135, in MPK 2/3, 1915, 230, sl. 1. AIJ, str. 44. Saria, GV 16, 1940, 134. Pirchegger, Untersteiermark (1962) 117.
Najdbe starejših kopanj so v Joanneumu v Gradcu, inv. 6234, 14.345-14.347, nekaj najdb z domnevnim najdiščem v Pivoli pa je tudi v PM Maribor, inv. A 454-455 in 1324 do 1333 (citirane kot žarnogrobiščne najdbe: F. Stare, Razprave 1. raz. SAZU 3, 1953, 111 ss. Isti, Ilirske najdbe [1954] 97, in Pahič, AV 5, 1954, 255).
Schlosser (rokopis v graškem Joanneumu) je pod Pohorskih dvorom domneval tudi antično plano grobišče, vrisano pri Schmidu MPK 2/3, 1915, 230, sl. 1 pod točko +22.
Po Schlosserju, DRfG 35, 1913, 519, je mimo gomil vodila rimska cesta.
Pohorski dvor (Hompoš). V gradu je bilo več fragmentiranih rimskih kamnov, npr. ovršje nagrobnika in dvoje fragmentov z napisi CIL III 11718 (AIJ 108) in 11719, ki so zdaj izgubljeni.
Müllner, Tagespost, 4. 4. 1873, ter MZK 5, 1879, CXXXVI. Janisch, Lexicon I (1878) 550. Schlosser, DRfG 35, 1913, 528, karta; KLDB, 412.
Griček z današnjim gradom je tolmačil Schmid kot zgodnjesrednjeveško utrdbo za obrambo pred madžarskimi vpadi. Schmid, Südsteiermark (1925) 27. Schlosser, Marb. Zeitung, 9. 7. 1939.
Za gomile in najdbe med Pohorskim dvorom, Hočami in Razvanjem glej Pivola!.
