Doba:
V kraju so našli pod neko skalo kopačo, plavutasto sekiro in dleto iz brona (WPZ 1, 1914, 136).
Neposredno nad Lokvo je vrh hriba Klemenka (571 m) prazgodovinsko gradišče, ki ga loči od pogorja globel. Dobro ohranjeni nasip meri v obsegu 440 m in oklepa skoraj ravno ploščad. V črni prsti v notranjosti gradišča je našel C. Marchesetti (Castellieri [1903] 32) mnogo lončenih črepinj. Na vzhodnem pobočju je viden še en krožen, 502 m dolg nasip, ki pa verjetno ni nastal v prazgodovinskem času.
Na hribu s koto 604 m nad jamo Vilenico pri Lokvi je drugo prazgodovinsko gradišče, imenovano Stari Tabor ali Tabor, ki ga oklepata dva nasipa (Marchesetti, Castellieri [1903] 32 - 33). Od manjšega nasipa so dobro vidni le še ostanki na vzhodnem delu, kjer je prvotni zid širok še 1,40 m. Na samem vrhu pa je domneval Marchesetti rimski tabor in kasnejše srednjeveške utrdbe, kajti tod je našel poleg prazgodovinskih črepinj še rimsko lončenino in strešnike.
Ob cesti Bazovica - Divača so leta 1941 (na pobliže nedoločenem kraju) našli amforo z zakladno najdbo 80 rimskih novcev, večinoma iz časa republike, začenši od novca iz leta ok. 94 pr. n. š. (Flaminius Cilo) do kovancev Avgusta (AMSIA 1, 1949, 239).
