Doba:
Vhod v spodmol se odpira pod apniško steno kraškega pobočja "V Lazu", ki pada od Matavuna h kanjonu Reke (280 m in 136° SE od cerkve v Škocjanu, nadm. višina vhoda 380 m). Katastrska št. DZRJS 1117.
Pri sondiranjih pred prvo svetovno vojno so za vhodom odkrili ostanke dveh suhih prazgodovinskih zidov in našli med njima peščene bruse in prazgodovinsko keramiko (Battaglia, Alpi Giulie 25, 1924, 121, in Atti Mus. Civ. di St. Nat. Trieste 15, 1942, 15. Zambotti, Origines [1954] tab. XXXIV, 196. Leben, Acta carsologica 2, 1959, 237). Popolnoma je ohranjen lonec z ravnim dnom, okrašen s prstimi odtisi na plastičnem rebru pod ustjem in samim nazobčanim ustjem. Med drugo keramiko so tudi fragmenti boljših posod iz svetlo rumene gline. Tipološke posebnosti uvrščajo to lončenino med kaštelirsko keramiko pozne bronaste dobe, čeprav jim Battaglia pripisuje večjo starost.
Hkrati so našli v površinski plasti rimsko oljenko (Degrassi, Le Grotte d'Italia 3, 1929, 180).
V literaturi se jama omenja še kot Caverna Laz in Caverna presso S. Canziano.
