Doba:
Jugovzhodno od trga leži ob vznožju hriba s cerkvijo sv. Antona (danes kostnica italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni), na terasah, ki padajo proti Soči, obsežna nekropola, ki jo je delno raziskal C. Marchesetti. V letih 1886 do 1892 je odkril 1079 grobov. Manjša raziskovanja so morala biti še tudi po letu 1892, tako npr. 1903 in 1904, ko je Marchesetti odkril 31 novih grobov (MAGW 34, 1904 [37 ss] in 35, 1905 [26]). Po drugi svetovni vojni je bilo pri zidavi mlekarne leta 1952/53 uničeno večje število grobov (Slov. poročevalec, 15. 3. 1953; Lj. Dnevnik, 25. 2. 1953), leta 1955 pa pri sondiranju v neposredni okolici mlekarne odkritih še 8 grobov (Mozetič, Tolminski zbornik [1956] 25).
Nekropola sodi v pretežnem delu v halštatsko obdobje, starejšo in mlajšo stopnjo; zastopani so tudi latenski grobovi. Kulturno sodi v svetolucijsko skupino. Med pomembnejšim gradivom je figuralna ornamentirana situla: Lucke, Frey, Die Situla in Providence. Röm.-Germ. Forsch. 26 (1962) 71, tab. 33 - 34.
Pripadajoča naselbina je bila na hribu s cerkvijo sv. Antona in v nasprotju s svetolucijsko dobro ohranjena. Kostnica italijanskih vojakov jo je uničila. Iz naselbine so znane tudi rimske najdbe, tako zlat prstan (Arch. Triestino 18, 1892, 276 ss). Rimski novec omenjajo Atti d. Museo Trieste 8, 1890, 220. Nekateri domnevajo v Kobaridu antično postojanko Ad Silanos po Peutingeriani: Marchesetti, Boll. Soc. Adr. 10, 1887, VI. Rutar, LMS 1891, 206.
Najdbe so v muzeju v Trstu, danes težko dostopne in komaj v celoti ohranjene. Rešeno gradivo iz leta 1953 je v Tolminskem muzeju, gradivo iz sond 1955 v NMLj, nekaj kosov tudi v NM na Dunaju, inv. 21667 - 21673, in v Goriškem muzeju (Stara Gorica).
Marchesetti svojih izkopavanj ni objavil. Najboljši pregled daje Duhn, Messerschmid, Italische Gräberkunde II, (1939) 109 ss, z izčrpnim pregledom druge literature. Kratek pregled, Mozetič, Tolminski zbornik (1956) 24 ss.
Marchesetti je o izkopavanjih vsako leto kratko poročal: Boll. Soc. Adr. 10, 1887, VI ss; 11, 1889, XXXIII ss; 12, 1890, XIV; 13, 1891, LI ss; 14, 1893, XIV. Arch. Triestino 14, 1888, 210; 15, 1890, 316 ss; 18, 1892, 253 ss, 257, 267 ss. Atti d. Museo Trieste 8, 1890, 218 ss. MAGW 19, 1889 [3]; 21, 1891 [11]. Pogosto omenja Marchesetti kobaridsko gradivo v primerjavi s svetolucijskim, glej predvsem Boll. Soc. Adr. 15, 1893. Cfr. Marchesetti, Castellieri (1903) 185 ss s tab. 18, 10. 17. 18. 20 in 134, sl. 1. O Kobaridu poroča tudi Rutar, Zgodovina Tolminskega (1882) 12 ss - s starejšimi podatki iz časa pred Marchesettijevimi izkopavanji na posestvu p. d. Šribarja. Glede tega izkopavanja prim. še Moser, MAGW 14, 1884 [10]. Koledar za Goriško nadškofijo 1896/II (1895) 55. LMS 1889, 58; 1890, 129; 1891, 206. IMK 4, 1894, 44, 123.
