Inštitut za arheologijo: Arkas
Arzenal

Župnijsko zemljišče

Ime najdišča:
Župnijsko zemljišče
Kraj:
Gornja Radgona
Enota:
Gornja Radgona
Področje:
Ljutomer
Vrsta:
grobišče
Najdbe:
gomilno grobišče
Doba:
prazgodovina

Podatki o najdišču v Arheoloških najdiščih Slovenije

Kraj:
Gornja Radgona
Avtor:
Pahič
Stran:
330
Doba:
Najdbe kamnitih sekir (Inventar Cilli, 1899-1900, 34) in "sledove neolitske naselbine" omenjata Kovačič, Ljutomer (1926) 2, in Šašel, Kronika 3, 1955, 43.
Najdbe keramike na površini in v leta 1962 izkopanih sondah potrjujejo obstoj naselbine kulture žarnih grobišč na grajskem griču. Podobne seliščne plasti so bile opažene tudi ob gradnji avtobusne postaje v južnem delu mesta. Pahič, VS 8, 1960-61, 192 ss, in 9, 1962-64, 134 ss, ter Pomurski vestnik, 21. 3. 1963, 8.
Na prostoru Gornje Radgone je bilo več skupin gomil. V eni izmed njih, pri opekarni, so leta 1830 našli skeletni grob iz železne dobe s pridevki: bronastim mečem, tulasto sekiro, ostanki kultnega vozička in drugimi predmeti. Najdbe so bile nekaj časa v gradu Freudenau v Črncih, nato pa so izginile. Muchar, Steiermark I (1844) 419. MHS 3, 1852, 77 ss; 4, 1853, 235; 5, 1854, 120. Pratobevera, Der Aufmerksame (1856) 42 (posebni odtis) , MZK 6, 1880, 42. Schmid, Strettweg (1934) 37. Pittioni, Urgeschichte (1954) 604 ss. Pahič, AV 11-12, 1960-61, 114, in 17, 1966, 123 ss.
Druge najdbe iz gomil so znane po Vrbnjakovem poročilu (rokopis št. 781 v arhivu v Gradcu): "orožje, razbitine čelade, oklepa, meča, žganina, črepinje glinastih posod in zarjaveli ostanki konjske opreme" iz leta 1789 zravnane gomile na vzhodni strani radgonskega gradu ter druge najdbe iz gomil ob ptujski cesti, kjer je bil v eni zakopan lonec starega denarja. Saria, ČZN 20, 1925, 79. Kovačič, Ljutomer (1926) 6. Pahič, ČZN 1, 1965, 19.
Za gomile severovzhodno od Gornje Radgone glej: Podgrad!
Po Kovačiču, Štajerska (1926) 8, 24, naj bi blizu Radgone našli keltske novce, tu pa naj bi bilo "manjše mestece" v rimski dobi, ko naj bi tod mimo vodila rimska cesta, ob kateri je Muchar, Norikum I (1825) 301, domneval postajo "Ad vicesimum". Pahič, Ptujski zbornik 2, 1962, 187 ss, in AV 11-12, 1960-61, 114.
O "slovenski naselbini" na rimskih ruševinah je pisal Kovačič, Štajerska (1926) 55.
Pri Pichlerju, Text (1879) 43, pod Radgona naštete najdbe se nanašajo na obe strani Mure. To velja tudi za antične novce. Pahič, ČZN 1, 1965, 54 s.

Karte

Atlas Slovenije 1985:
19/B2
ROTE ime:
GORNJA RADGONA

Prva omemba

Prva omemba:
Kovačič F.
Leto:
1926